Išče se strategija. Šifra: nujno!

Nova Gorica nima sreče s poletnim dogajanjem. Pa čeprav je občina že drugo leto zapored “pljunila” sto tisočakov, da bi se le otresli pregovorne letargije, ki je Novogoričane ponavadi odganjala iskat zabavo drugam. Če so se lani tisti bolj zahtevni zmrdovali nad odojki, ki so se vrteli na Bevkovem trgu, in množičnimi zabavami za čim širši skupni imenovalec, je letos negodovala množica tistih, ki so pričakovali, da jih bo program čez osrednji del poletja, torej glavnino julija in avgusta, le zadržal v mestu. A jih ni. Ker ga ni bilo. Organizatorji so stavili na skoncentrirano dogajanje na začetku in na koncu, vmes pa - znajdi se. Je bil pa vsaj ciklus Glasba sveta na kromberškem gradu in še kakšna malenkost.

Resnici na ljubo je nad kritikami letošnjega festivala težko zamahniti z roko. Oživljenje kotička za občino je lepa gesta, a je GOF, kolikor je trajal, morda tudi zavoljo tega deloval kot mešanica nekdanje študentske Poletne scene z občasnimi preskoki v, spet študentsko, Mesto mladih. In, sodeč po odzivu precejšnjega dela mladeži, ni ravno vžgal. Pa ne, da ne bi ponujal zanimivih reči.

Na občini se morajo odločiti, kaj sploh hočejo. Če župan govori o kulturnem turizmu, festivalu, ki naj privabi občinstvo od blizu in daleč, naj se tehtno in strateško lotijo tega projekta. Le tako bo iz tistih sto jurjev na leto dolgoročno kaj nastalo. Sicer naj razdelijo nekaj drobiža malo temu, malo onemu, pa bomo imeli čez poletje malo odojkov in instant muzikantov, malo klasike, jazza in alternative, za dobro vago naj vtaknejo vmes še kako folkloro. Pa bo, Nova Gorica, shizofreno mesto ...