Iskanje belega dima

Izbira pr(a)vega človeka izolske bolnišnice je postala v sedanji sestavi sveta tega zavoda že pravcati obred. Malone farsa. In to ne glede na trajanje mandata, četudi gre le za dva, tri mesece vedejevstva.

Kdo bo pr(a)vi človek, je že pravcato hamletovsko vprašanje, ob katerem se v ozadju bije močan boj sil, ki si na ta stol želijo posesti svojega kandidata. O tem, kdo bi to lahko postal, so bila mnenja doslej še vedno deljena.

Tudi zato se neprizadetemu opazovalcu ob razpisih za poslovnega direktorja in ustoličevanju vršilca dolžnosti vsiljuje občutek, da je pravi človek za tiste, ki ga imenujejo, ne le stvar prestiža neke politične opcije, temveč pripomoček za dokazovanje, kdo je najmočnejši, kdo v tej zgodbi sploh kaj šteje in kdo se skuša z obnovljenimi mišicami pririniti v ospredje.

Bolnišnica pa že desetletja živi svoje življenje. Pravzaprav životari - v rdečih številkah. Da je prav takšno politično kadrovanje njena zla usoda, saj gredo vselej zadeve neusklajene naprej po neki inerciji, ugotavlja vodja finančne službe Andrej Pavletič. Sam sicer nima nobenih pooblastil, da bi lahko ukrepal, vendar pa slep, gluh in brezbrižen zagotovo ni. Zato opaža, da polzi življenje v SBI zaradi napačnih odločitev kot puščavski pesek med prsti reveža.

Kot da bi to politiki, ki imenuje direktorja, celo ustrezalo ... Politika (to je tudi svet SBI) pa sestankuje. Seje so tako utrudljive, da so nujni večkratni odmori in posveti po telefonu, za novinarje pa jih še najraje zaprejo.

V tem organu ima zdravstveno ministrstvo štiri od sedmih njemu lojalnih članov. Svet pa se, kot kaže, le stežka poenoti.

Njegove odločitve pa so naravnost zgodovinske. Vsaj po izjavi predsednika Šavrona sodeč, ki je med čakanjem na tokratnega vedeja novinarjem izjavil: “Ni še belega dima!”