Iz Izole v Piran

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi stara ljudska modrost. In tudi najnovejši spor med izolsko občino na eni ter Darsom in Alpine Bau na drugi strani le potrjuje preverjeno ljudsko pamet. Vsaj tako kaže na prvi pogled; podjetje Soline-pridelava soli namreč ne skriva, da bo izkopni material ob vrtanju predora Markovec zanj velika pridobitev. Toda s tehnologijo kopanja, kot bi temu rekli v napol izdolbenih markovških predorskih ceveh, bi prišli še do drugih spoznanj (Dars teh podatkov za zdaj ne razkriva). Prvo je to, da odlagališče ob sečoveljskem letališču ne bo zadostovalo za ves izkopni material in da torej tudi Dars potrebuje deponijo Šared, ne samo izolska občina, ki novo slemensko cesto lahko načrtuje samo čez do zadnjega kotička zapolnjeno deponijo. Da morajo občani plačati za prav vsak kilometer, prevožen s težko mehanizacijo, pa tudi drži kot pribito. Zakaj bi torej imela občina v primeru Darsa drugačna merila in ga oprostila plačila? Ker je že obnovil nekaj ovinkov ceste do Šareda (po namigih za približno 400.000 evrov), ker sicer sploh ne bi bila prevozna za tovornjake, polne zemlje in kamenja, ali ker naj bi Dars cesto po končanih prevozih še enkrat pokrpal? Da bi v obzir vzel ves asfalt, po katerem vozi markovški material, od Pivola, kjer je največ lukenj, dalje, je malo verjetno, čeprav na emental spominjajo prav vse izolske ceste. Logično je torej, da mu - upoštevaje vse njegove vložke - občina storitev kljub temu zaračuna, vsaj za prevoze, ki jih še morajo opraviti, saj je dosedanje vožnje nekdanji župan Tomislav Klokočovnik že dovolil, pa čeprav brezplačno. Vprašanje je tudi, koliko bodo za prevoze zaračunali v piranski, najbolj turistični občini, tik pred začetkom turistične sezone. In kako bodo na ceste, polne pločevine, sodili tovornjaki, polni zemljine. A pot do piranskih cest vodi prek izolskih. Minister Vlačič ima prav; dogovor med vpletenimi je nujen. Pred vrati sta velika noč in prvi maj.