Iz mesa in krvi

Učinek presenečenja, ko je včeraj v javnost prišel podatek, da bo minister za pravosodje postal nekdanji prvi mož KPK Goran Klemenčič, je celo zasenčil podpisovanje koalicijske pogodbe. Ime Gorana Klemenčiča nikogar ne pušča ravnodušnega. Del javnosti je nad njim navdušen, saj v njem vidi iskrenega borca proti korupciji, drugi del pa mu pripisuje vlogo zarotnika.

Dejstvo je, da je poročilo KPK, ko je komisijo vodil Klemenčič, povzročilo padec Janševe vlade in na sceno pripeljalo Alenko Bratušek, ki je nato povzročila padec svoje lastne vlade in razpis predčasnih volitev. Vse ostalo je stvar interpretacij. Zaradi teh interpretacij bo Klemenčič ena od najbolj izpostavljenih in najbolj kontroverznih osebnosti v Cerarjevi ekipi. Kaže, da si Cerar tega želi.

Večina ostalih izbrancev SMC je - z izjemo Dušana Mramorja - v javnosti bolj ali manj neznanih, čeprav so nekateri že opravljali funkcije državnih sekretarjev. Do zdaj že vemo, da popolni politični amaterji praviloma ne obetajo veliko, zato Cerarju tega, da ni strogo vztrajal pri popolnoma nepoznanih imenih brez politične zgodovine, ne gre zameriti.

Bolj mu gre zameriti, da zdaj vztraja pri mantri, da je izbral najbolj kompetentne in visoko etične ljudi, vredne popolnega zaupanja. Že na prvo oko je jasno, da o etičnosti in strokovnosti Milojke Kolar, denimo, ni soglasja, prvi glasovi pa se dvigujejo tudi proti Ervinu Pfeiferju, ki da - med drugim - dobro služi s svetovanjem različnim državnim podjetjem. O tem, kaj obetajo preostali neznanci ali kvečjemu bežni znanci, ne vemo prav veliko.

Cerar pa po zaslugi takšnega seznama vedno bolj postaja človek iz mesa in krvi. Po predvolilni kampanji, ki je v ospredje postavljala le njegov obraz in v volilcih ustvarila nenormalno velika pričakovanja, zdaj postaja jasno, da je kandidate izbiral z omejenega seznama ljudi, ki so dovolj ambiciozni, čeprav morda ne dovolj čisti, da bi postali ministri. To pa ni prelom, pač pa nadaljevanje starega.