Iz minusa v plus

“Imamo pozitivne in negativne blagovne znamke. Ajdovščina je, žal, zadnje čase bolj znana po tistih drugih,” je nedavno izjavil eden od predstavnikov občinske politike. In med zadnjimi naštel burjo, plazove, poplave. Če dodamo še sušo in z njo povezane požare v naravi, bi našteli vse naravne nesreče in ujme, ki so Ajdovce prizadele v zadnjem času. A niso nikakršna posebnost, prej realnost, s katero je treba živeti in se nanjo primerno pripraviti. Predvsem tako, da se spoštuje naravne danosti in zakonitosti in se ne gradi tam, kjer so že pred sto leti vedeli, da pobočje plazi in poplavlja hudournik, da na streho ne gre postavljati kritine, ki ne zdrži vipavske burje. Ko 'udari', je že prepozno, storiti ni mogoče veliko, odpravljanje posledic pa običajno zahteva veliko časa in denarja. Zato bo treba veliko več postoriti na področju preventive ter uveljavitve učinkovitih in ne le administrativno postavljenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali ogroženost prebivalstva in škodo na premoženju. To je danes mogoče z znanjem in uporabo sodobne tehnologije. Ajdovci se tu lahko pohvalijo z odmevnimi rezultati raziskav na plazu Slano blato, ki je že postal primer dobre prakse in učilnica v naravi za strokovnjake s celega sveta. Zdaj bodo vipavska burja, plazovi, poplave in suša tudi temelj evropskega pilotnega projekta Risk, ki ga je podprla Evropska komisija. Z njim želijo vzpostaviti sistem za učinkovito posredovanje ob naravnih nesrečah povsod, kjer te grozijo. In tako se lahko zgodi, da bodo ajdovske slabe blagovne znamke v bistvu dobile pozitivni predznak. Študije ogroženosti, seznami dejavnikov tveganja in načrti reševanja ne bodo odpravili ujm in njihovih posledic, bodo pa pripomogli k ustreznemu ravnanju, ko bo spet šlo zares. Upoštevati bi jih morali že pri načrtovanju in gradnji objektov ter drugih posegih v naravo. Tu nas pred ujmo nobena sodobna pridobitev ne obvaruje v tolikšni meri kot izkušnje in kanček zdrave kmečke pameti.