Iz minusa v plus

Petnajst tisočakov bi v komenskem občinskem proračunu ostalo ob koncu leta, če bi v dveh tamkajšnjih šolah, vrtcih in še nekaterih javnih zavodih varčneje ravnali z energijo in zamenjali kakšno okno. Ni dosti. Štiri evre na občana. A če bi ta denar razdelili med pet društev, bi si ta obliznila prste in prekipevala od ustvarjalnosti. Tudi v vrtcu in šoli bi bili denarja veseli. Koliko igral ali učnih pripomočkov bi lahko kupili zanj!

In komenska občina je ena manjših. Če bi enak prihranek naredili v vseh, bi letna vsota znašala že osem milijonov evrov. Čeden kupček, mar ne? Malo večjega - 14 milijonov evrov - bo država preko Ekosklada letos razdelila med 12.000 gospodinjstev, ki bodo vgradila sončne zbiralnike za ogrevanje vode ali prostorov in za energetsko učinkovitejša okna.

Javne zgradbe so večinoma zelo potratne. Čeprav država tudi za njihovo energetsko sanacijo namenja kar nekaj denarja, velikega zanimanja za to med občinami ni. Vlaganja vanje so dolgoročna, predvsem pa volilcem manj všečna kot nove zgradbe, novi metri asfalta, zidovi, lepi prospekti ali nova garažna vrata na gasilskem domu, s čimer si aktualni župani te dni kupujejo glasove volilcev.

Redki so tisti župani (in občinski svetniki, saj brez njih župani ne morejo storiti kaj dosti), ki razmišljajo, ali bodo naslednikom pustili v proračunu dolgove za asfalte in vaške domove, ali prihranek v obliki manjše porabe energije za javne zgradbe, ali celo presežek v obliki dobička od prodaje elektrike. Odhajajočemu komenskemu županu in svetu je uspelo prav zadnje. In tudi v nekaterih drugih, zlasti severnoprimorskih občinah, se z investitorji pogovarjajo, kako bi strehe javnih zavodov prekrili s sončnimi paneli. Če jim bodo dodali še manjšo rabo energije pod njimi, bo dobiček dvojen: v občinskem proračunu in v čistejšem zraku.

Tudi to je lahko eden od dejavnikov za presojanje kandidatov za župane in občinske svetnike.