Izgubljena generacija

Gospodarska kriza je razgalila in še bolj zakoreninila nemoralnosti, ki se v Sloveniji pri zaposlovanju mladih dogajajo že leta. Najemanje poceni delovne sile prek študentske napotnice, zaposlovanje mladih prek negotovih pogodb, volontersko pripravništvo ... To so že leta znane prakse, ki jim, ker je bila ponudba del v preteklosti precejšnja, država ni stopila na prste.

Zdaj so ti izkoriščevalski, poniževalni in nemoralni pristopi pravzaprav edino, kar je še ostalo mladim. Kar je bilo v času debelih krav sprejemljivo, je postalo zdaj normalno. Še več, mladi so lahko srečni, če dobijo katero od negotovih, malo plačanih ali celo neplačanih oblik dela. Vedno več jih nima niti te sreče - tudi na Primorskem, ki v večjem delu sodi v bolj razvito zahodno kohezijsko regijo.

Čeprav moramo biti z naknadno vključitvijo Slovenije v shemo jamstev za mlade zadovoljni, si zgolj od nje ne moremo obetati rešitve slovenskih težav. Razlogov je več: pomoči bo deležna le slabše razvita polovica države (vzhodna kohezijska regija), pravica do pomoči pa bo presahnila pri starosti, ko se prave težave v Sloveniji šele začnejo (Slovenci zaradi visoke vključenosti v terciarno izobraževanje na trg dela večinoma vstopajo šele po 25. letu). Poleg tega bo količina pridobljenega denarja iz evropske blagajne odvisna od tega, kakšne programe za zaposlovanje mladih bo pripravila država. Zdi se, da so na ministrstvu že zadovoljni s tistim, kar nudijo, čeprav rezultatov nekako še ni videti. Verjetno je razlog tudi to, da delodajalcev, če se ti odločijo, da ne bodo zaposlovali, tudi z olajšavami ni mogoče prisiliti v nasprotno.

Slovenske težave poleg tega ne rabijo le kratkoročnega zdravljenja. Treba se je lotiti zgoraj opisanih nemoralnosti in doseči to, da bodo mladi prva in ne zadnja skrb. Od njih je odvisna blaginja vseh generacij, zato nas bo to, kar se dogaja z mladimi ljudmi na trgu dela, drago stalo. Če ne drugje, pri izdatkih za pokojnine in pobranih davkih.