Izola v slabi banki

Izolsko mestno jedro od marine loči 2,4 hektarja zemljišč, ki jih domačini imenujejo Argolina. Ta naravni “most” med stavbami posebnega kulturno- zgodovinskega pomena in prestižnimi plovili je privlačen tudi zaradi bližine morja. Kar težko je verjeti, da ga lastnici Abanki Vipi v osmih letih ni uspelo prodati, saj si ga je ogledovalo tudi podjetje, ki upravlja z bližnjo marino.

Domnevamo lahko, da so Argolini v bančnih bilancah postavili takšno ceno, da ni bila sprejemljiva za nepremičninski trg niti v času največje gospodarske rasti. Z ustanovitvijo slabe banke pa se Abanki Vipa ponuja možnost, da se reši nepremičninskih poslov, kajti poslanstvo bank je vse kaj drugega kot poslovanje z nepremičninami. Abanka bo najbrž naredila vse, da se znebi Argoline in si svoj vložek v nekaj letih delno povrne z obveznicami slabe banke. Zadnjo besedo bo imela Evropska komisija. Toda zakaj bi omenjeni scenarij preprečila, če ne nasprotuje prenosu slabih terjatev drugih dveh bank, NLB in NKBM?

Ker imata tudi ti dve v svojem portfelju izolske parcele ob morju, NLB v bližini ladjedelnice, NKBM ob Ribi, lahko začnemo pobirati stave, kdaj se bodo ta zemljišča znašla v slabi banki. In - ali bo tam končal tudi trikotnik pri hotelu Delfin, ki hromi Gorenjsko banko. Po tej logiki bo v slabi banki kmalu polovica razpoložljivih izolskih zemljišč, slaba banka pa bo prvi izolski nepremičninar.

Ji bo uspelo to, kar drugim bankam ni; prodati zemljišča po sprejemljivih cenah? Ali pa bo podaljšala agonijo občine, ki stavi na razvoj turizma, čeprav ne razpolaga z zemljišči, kjer je razvoj mogoč? V Izoli zadnjih osem let pozivajo k razvoju zdravstvenega turizma, vendar niso odkopali še nobenega termalnega vrelca. Zemljišča bi morali vsaj zavarovati s posebnim odlokom, da jih ne bi pozidali. Omejitve bi v naslednjem koraku zemljišča pocenile in odgnale špekulante, odprl pa bi se prostor za prave vlagatelje.