“Kaj naj jim še vzamemo?”

“Kaj lahko storimo? Če nimaš kje vzeti?” se sprašujejo v divaški občini ob pogledu na dolgove najemnikov neprofitnih stanovanj. V kar nekaj primorskih občinah ugotavljajo, da občani vse teže plačujejo neprofitno najemnino, kaj šele tržno. Plačilna nedisciplina se bo prihodnje leto najbrž še povečala, saj bo nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zmanjšal subvencije. Mnogi, ki še zmorejo plačevati najemnino, ne plačujejo stroškov upravnika, vode, elektrike.

Vojska njim podobnih je v vsej Sloveniji iz dneva v dan številčnejša in ni videti, da bi jo kdo ali kaj v bližnji prihodnosti zdesetkal(o). Huda finančna stiska rojeva nove in nove težave, od skrhanih odnosov v družinah, alkoholizma, do učnih težav otrok in vse slabšega zdravja.

Rojeva pa tudi inventivnost pri ravnanju z denarjem, izumljanje načinov, kje in kako prihraniti kakšen evro, morda celo cent. Vse več ljudi spremlja akcije trgovcev in kupuje hrano v trgovskih verigah, ki ponujajo artikle po nižjih cenah, oblačijo se v trgovinah z rabljenimi oblačili, pridelujejo svojo zelenjavo na še tako skromnem koščku zemlje, uporabljajo avtomobil skupaj s sosedi, reciklirajo darila, koncerte poslušajo za vrati ali zidovi prizorišč, posnetke gledaliških predstav si ogledujejo na televiziji ...

Po svoje so celo srečni, saj niso zabredli tako daleč, da bi morali poiskati hrano, oblačila in pohištvo v humanitarnih organizacijah. Toda “sreča” jim lahko hitro obrne hrbet, saj bo gospodarska kriza zagotovo terjala nove žrtve. Tudi med tistimi, ki še jedo Milko, ne pa sladkorne tablice.

Nova italijanska ministrica za socialo Elsa Fornero je ob napovedi varčevalnih ukrepov v svoji državi zajokala. Nikakor ni mogla izgovoriti besede “žrtvovanje”, zavedajoč se, kako hudi časi prihajajo. Pri nas pa je videti, da je od tega, kako bomo preživeli naslednja leta, pomembnejše vprašanje, ali je nekdo v trenirki ali ne.