Kako naprej?

Komentarji
, posodobljeno:

V parlamentarni demokraciji je pot do predčasnih volitev precej zapletena, v dobro vseh do njih ni mogoče priti prek ulice. Tam se lahko dogajajo protesti, ki so legalen in legitimen izraz nestrinjanja s potezami oblasti in pritisk dela javnosti na politične stranke. Vse ostalo se mora zgoditi v parlamentu.

Karkoli si mislimo o intelektualni širini in integriteti ljudi, ki so vanj izvoljeni kot predstavniki ljudstva, je naš sistem zelo podoben sistemom drugih parlamentarnih demokracij. Za kakršnokoli odločitev je treba zbrati večino.

Levi pol opozicije hoče predčasne volitve takoj, Janša jih noče in s tem merjenjem moči bo treba očitno še kar nekaj časa živeti.

Vstopnico do predčasnih volitev ima v rokah predsednik vlade, ki bi lahko odstopil ali na katerikoli zakon vezal glasovanje o zaupnici, vendar ne kaže, da ima Janša namen ugoditi levemu političnemu polu in spodnesti samega sebe. Predčasne volitve mu pač niso v interesu. So pa nekaterim strankam na levici v interesu verjetno tudi zaradi tega, ker se lahko čez noč pojavi nova “sredinska” stranka, novi obraz, ki bo pobral volilne glasove tistih, ki med zdajšnjimi nimajo več česa izbrati.

Levi pol opozicije hoče predčasne volitve takoj, Janša jih noče in s tem merjenjem moči bo treba očitno še kar nekaj časa živeti.

Zaradi zakonov, ki bodo ali pa ne bodo v tem času sprejeti s tesnim preglasovanjem, nas bo na koncu bolela glava. Zaradi puščic, ki si jih izmenjujeta SDS in Levica - stranki enakih skrajnosti in zgolj različnega predznaka - bomo izgubljali čas in se spraševali, komu je ta spopad namenjen, saj volilec SDS nikoli ne bo volil Levice in obratno. Zaradi napadanja določenih skupin državljanov (Janša napada novinarje, kulturnike, tožilce, Bratuškova kristjane, Levica gospodarstvenike itd.) se lahko tisti, ki se pri tem ali onem znajdemo v problematičnih presečnih množicah, za svoj dušni mir zgolj umaknemo med neopazne in ubogljive. To je njihov cilj.

V dobro parlamentarne demokracije in nasploh demokracije, ki je med slabimi režimi vendarle najboljši, bi bilo dobro poskusiti z iskanjem kompromisov. Ta, da bi Slovenija izpeljala predsedovanje EU in v tem času - kar je za vsakdan ljudi še pomembnejše - s konsenzom sprejela vsaj še zakon o dolgotrajni oskrbi, nato pa bi se politične stranke dogovorile za predčasne volitve, se zdi smiseln in takšen, da bi z njim vsaka politična stran nekaj dobila.