Kako zlata so jajca?

Predlog igralniških sindikalistov, da bi se občine v prid Hitu odpovedale petini koncesijske dajatve, je eden od tistih, za katere je jasno, da so že v začetku obsojeni na propad.

Je pa znova, zelo posredno sicer, odprl pomembno vprašanje - odvisnost občin od Hita, predvsem novogoriške in šempetrsko-vrtojbenske, ki sta tudi solastnici in prejemata najvišja deleža koncesij.

Mestna občina ima 37,7 milijona evrov težak proračun, če odštejemo denar, ki ga mora porabiti za zakonsko obvezne naloge, ji po grobi oceni za naložbe in ostalo ostane dobrih 15 milijonov. Od tega je 6,3 milijona igralniške koncesije (ki je ne prejema le od Hita). Če bi se odpovedala delu tega denarja, bi to za Hit pomenilo manjši obliž, zanjo pa manjšo katastrofo.

Tako kot državi je tudi občinam seveda v interesu, da Hit ustvari čim več dobička, saj se v njihove blagajne steče tudi več denarja. Napovedi poslovodstva o uspešni sanaciji in obeti iz igralniške strategije, da naj bi Hit razbremenili dela davčnih bremen, vzbujajo optimizem. Ki pa je lahko dvorezen, predvsem za mestno občino, za katero se zdi, da so jo prav koncesijski milijoni krepko uspavali.

Hit je bil dolgo kokoš, ki nese zlata jajca in hrani Goriško. Kriza, ki je udarila tudi po njem, bi morala prinesti streznitev, obrat v perspektivi, da morda nekoč igralniških cekinov ne bo več toliko ali, bognedaj, sploh nič več. Če bi se to zgodilo, bi bilo konec sanj o razviti mestni občini, pristanek bi bil trd in neizprosen.

Kriza, po katerih še vedno bredemo, je priložnost, čeprav vsiljena, za iskanje alternativ. Lep primer je Ajdovščina, ki že leta ustvarja razmere za privabljanje podjetij. Saj ne, da v Novi Gorici obstaja le igralništvo. A brez resnih alternativ na dolgi rok je preveč ranljiva, da bi si lahko privoščila biti tako odvisna.

Kako je z odvisniki, vemo. Dokler je kaj za v žilo, je svet neizmerno lep. A kolikor lepši je, toliko bolj kruta in boleča je abstinenčna kriza ...