Kam je šla pomlad

Znana krilatica o razliki med srednjeevropskim in mediteranskim odnosom do oblasti pravi, da v Avstriji lepemu vremenu rečejo “cesarsko sončno”, v Italiji pa ob grdem vremenu vzklikajo “Dežuje, prekleta vlada!”. Na Primorskem se je v zadnjih tednih in mesecih zgodil niz nesrečnih okoliščin, zaradi katerih zima 2012/2013 ne bo ostala ravno v lepem spominu. Poplav in orkanske burje vajenim prebivalcem zahodne Slovenije tokrat nebo ni namenilo nenadnega uničenja, ampak je žalost in škodo pošiljalo po obrokih.

Sunek vetra tu in zamet tam, led sredi pomladi in zemeljski plazovi pod snežno odejo so povzročili, da si Primorska, ravno v dneh, ko je tradicionalna zgodnja pomlad običajno še poudarila njeno vlogo slovenskega rajskega vrta ter čez Rebrnice in Črni Kal zvabila celince, ni podobna.

Prazni občinski proračuni zaradi nepredvideno visokih izdatkov za pluženje. Luknje, ki so jih sneg, led in pesek pustili na cestah. Obupani gospodarstveniki in prevozniki, ki so vedno znova preštevali škodo zaradi zamud pri prevozu blaga. Zdesetkan pridelek sadja, prazne gredice, na katerih bi morala rasti zgodnja zelenjava. Takšna je letošnja žalostna pomlad, za katero vlada, ne prejšnja ne sedanja, res ne more biti kriva.

Lahko pa je kriva za znosnost ali neznosnost dolgoročnih posledic letošnje in podobnih zim. Vreme bo do nadaljnjega ostalo nepredvidljivo, z njegovo muhavostjo pa se v vsakem primeru lažje spopadejo podjetja, kmetje, občine in posamezniki, ki imajo zdravo samozavest in pametno rezervo.

Primorska, ki je bila nekoč med najbolj uspešnimi in najbogatejšimi regijami, v zadnjih letih vztrajno nazaduje. Številkam o večanju deleža brezposelnih in kopičenju stečajev se pridružuje še naraščajoča negotovost o usodi primorskih gospodarskih stebrov, ki jih politiki brezskrbno dajejo na stojnico in spet umikajo z nje, pač, kakor piha veter. In ravno to je veter, ki bi nas moral res skrbeti.