Kamen in luknja

Ko se s pobočja odkotali velik kamen, za njim ostane velika luknja. To ponazarja položaj slovenskega vrhunskega alpskega smučanja, ki ta čas stoji in pade s Korošico Tino Maze. Branilka naslova zmagovalke svetovnega pokala je sezono na ledeniški veleslalomski otvoritvi v avstrijskem Söldnu začela komaj z 18. mestom. To je daleč pod pričakovanji lanske zmagovalke te tekme.

Razočaranje na začetku olimpijske sezone je veliko, rezultat pa znak za alarm. Veleslalom je pač temeljna disciplina alpskega smučanja. Ob hitri in profesionalni reakciji je časa za popravke še dovolj, saj Tinino šesto mesto po prvem teku kaže, da ni daleč od prave poti. Za majhno spodbudo velja preboj Katarine Lavtar v finalno vožnjo in njene njene prve točke že na prvi tekmi.

Slovenski moški veleslalom še naprej tone. Lani je bil v finalu vsaj Janez Jazbec, letos pa med trideseterico ni bilo Slovenca. Startne številke naših so že tako visoke, da nadaljevanje v svetovnem pokalu ni več smiselno. Boljše startne številke si bo treba priboriti z dobrimi vožnjami na tekmah evropskega pokala.

Slovenskega vrhunskega alpskega smučanja v ekipnem smislu praktično ni več. Športna panoga, ki je bila ponos Slovencev (in dolgo tudi narodni šport) od konca sedemdesetih let do vstopa v novo tisočletje, je v krizi od vrha do dna. Možje, ki so jo na višku svoje strokovnosti in vpliva držali v rezultatsko elitnem in ekonomsko priviligiranem položaju, so se postarali, omagali ali pa odšli.

Smučarska zveza Slovenije sredi hude gospodarske krize ni imela vodstva za zgled. Mandat je predčasno zaključil že drugi predsednik. Nasledniki bodo morali najti nove zagnance in denarne podpornike. Profesionalni aparat SZS bo treba skrčiti in denar nameniti predvsem trenerjem ter vzgoji in selekcioniranju mladih smučarjev v klubih.

Posamični projekti redkih dovolj bogatih družin celotne panoge ne bodo dvignili.