Kaninu obračajo hrbet

Edino slovensko visokogorsko smučišče s pogledom na Triglav in na morje, zadnje čase vsem in vsemu gleda v hrbet. V najtežjih trenutkih so mu ga obrnili turisti, solastniki, država in celo del domačinov. Ni ga junaka, ki bi reševal aktualno zagato in znal napovedati, kako naprej.

Solastniki menda nimajo denarja, da bi vsaj z zagonom sedežnic na naši strani z dostopom z italijanske strani delno ublažili posledice nesreče na gondolski žičnici, ki ne sme obratovati.

Po treh tednih nihče ne pove, kaj je z žičnico narobe. Tudi država molči. Po 40 letih, ko je za razliko od drugih alpskih držav nedokončano smučišče mačehovsko puščala samo, ji ne pride na misel, da bi vsaj zdaj pomagala pri hitrem popravilu sistema, da prepreči propad bovških hotelov in turizma z mnogo zaposlenimi, skratka, celotne potresno še vedno hendikepirane Bovške. Država pozablja tudi na to, da je Kanin - Sella Nevea edino čezmejno smučišče in da je propad na naši strani lahko meddržavni problem, ker ogroža sosede, ki so v povezavo vložili veliko milijonov evrov. Domačini pa v resnici niso proti smučišču, so proti denarni jami brez dna na izključno svoji grbi, kar že ogroža poletni turizem.

Kako naprej, to je zdaj vprašanje.

Vsi čakajo na odločitev, ki bi morala biti: Kanin da, toda drugačen. Andorci so pripravili razvojni načrt z novo gondolsko žičnico, ki predvideva naložbo več deset milijonov evrov. Ni brez kritik, je pa edini. V primerjavi z vlaganji v cestno infrastrukturo, kamor bi morala spadati tudi kaninska gondolska žičnica, je ta vsota “mala malca”. Ministrstva presojajo ustreznost načrta za kandidaturo za evropski denar. Od ATC Kanin naj ne pričakujejo denarja za projekte. Naj ga najdejo sami, kot ga za ceste. Seveda je to možno zgolj ob predpostavki, da bodo domačini oblikovali močno ekipo in enotno pritiskali z znanjem, energijo in s pogumnim srcem.