Kapljica na kapljico

Iz mojega pralnega stroja voda že tri tedne namesto v odtok odteka v plastično posodo. Z njo potem zalivam trato pred hišo, ki bi bila sicer že povsem izsušena. Večini se to zdi čudno, morda celo čudaško. A na Krasu, kjer je suša v večji ali manjši meri vsakoletni pojav, je takšno ravnanje kar pogosto. Za zalivanje trate in rož je voda iz pralnega stroja dovolj dobra, še zlasti, če jo “redčimo” še z vodo, ki ostane po pranju sadja in zelenjave.

Prav zanimivo je videti, koliko vode se nabere samo s pranjem perila, sadja in zelenjave. Na Krasu mnogi vedo, da se da samo s tem vzdrževati srednje veliko trato zeleno vse poletje. Ker so pač navajeni ravnati z vodo skrbno. Če povprečen Slovenec porabi na dan po 150 litrov vode, jo povprečen Kraševec le dobrih sto. Skoraj tretjino manj.

A skrbnejša raba vode je samo ena od majhnih kapljic v te dni res že dodobra izsušene zaloge vode. Je pa takih kapljic še veliko. A se nad njimi zmrdujemo, ker so - samo kapljice: v gospodinjstvih denimo uporaba odpadne vode za splakovanje straniščnih školjk ali raba deževnice za zalivanje in pranje avtomobila, v kmetijstvu sonaravna raba lokalnih vodnih virov za namakanje, v industriji raba prečiščene tehnološke vode za sanitarije, v turizmu raba deževnice ali prečiščene odpadne vode za zalivanje zelenic, ... Možnosti je res veliko.

Res je, večina teh rešitev zahteva nekaj vlaganj: vgradnjo čistilnega sistema in dodatnih cevi, napeljavo žlebov okrog strehe, gradnjo vodnjaka. A če v gospodinjstvu seštejemo samo denar, ki ga porabimo za plastenke vode, ga je hitro dovolj za en vodnjak. V gospodarstvu se vložek povrne z nižjimi stroški za pitno vodo, v kmetijstvu s pridelki.

Zlasti v kmetijstvu bi bile ne samo dobrodošle, temveč prav nujne tudi spodbude države, saj so tam od vode življenjsko odvisni pridelki, dohodki in delovna mesta.

Vse to so res samo kapljice, a saj so kubiki vode tudi sestavljeni samo iz drobnih kapljic.