Kapo dol tistim, ki gredo v korak s časom

Mladi, nasmejani obrazi, glasni pogovori, vabila na kavo in vrste pred okenci na avtobusnih postajališčih. Tu so. Ulice in trge, ki so jih zapustili turisti, so zdaj oživili študenti. Prinesli so novo energijo, veselje, zagnanost in optimizem. Mladost pač. Z oktobrom se je namreč začelo novo študijsko leto. Na visokošolske in višje strokovne zavode je vpisanih okoli 75.000 študentk in študentov, od tega približno 17.800 brucev. Prvi dnevi študijskega leta so zanje najslajši, saj prvič s polnimi pljuči in z veliko žlico zajemajo tisto posebno svobodo, ki je dana študentom, posebej tistim, ki zapustijo starše in zaživijo samostojno. To obdobje je zato ključno tako na osebni kot na (bodoči) poklicni poti posameznika.

Žal so tudi letos, kot že nekaj zadnjih desetletij, mnogi ostali brez pravega študentskega gnezda. V univerzitetnih središčih primanjkuje na tisoče študentskih postelj. Študentski domovi so polni, sobe pri zasebnikih so za marsikoga nedosegljive zaradi cen, ki letijo v nebo, večina tistih, ki si jih lahko privošči, pa se mora konec maja ali junija, sredi izpitnih rokov, umakniti turistom, ki najemodajalcem navržejo več cvenka. S tega vidika bi za cinizem lahko označili samohvale univerz, ki želijo z novimi programi privabiti čim več študentov, ko pa so premalo, če sploh kaj, naredile za to, da bi že slušatelji dosedanjih imeli kje bivati.

Zatorej, kapo dol predavateljem in fakultetam, ki gredo v korak s časom. Ostalim pa želja, da najdejo pot, ki bo tudi njihovim študentom omogočila, da bodo konkurenčni doma in v svetu.

In kako bodo sploh prišli do predavalnic in laboratorijev? (Javni) prevoz najeda živce tako študentom, ki se vozijo v prestolnico, kot v Koper, Novo Gorico, Maribor, Novo mesto. Pohvaliti sicer velja brezplačne avtobusne prevoze za upokojence, ki so na ta način postali bolj mobilni. Vendar gre za dvorezen meč. Medtem ko sive glave veselo vandrajo na izlet, obisk in kavico na drugi konec Slovenije, študenti (in zaposleni) nemalokrat ostanejo “na suhem”. Vlaki so večinoma predpotopni, vsi pa prepočasni, da o poraznem mestnem in primestnem javnem prevozu z nefunkcionalnimi voznimi redi, neskončnimi zamudami in potnikih “sardinah” ob konicah sploh ne izgubljamo besed. Zaradi vsega naštetega siva ekonomija s prevozi kar cveti. Pa naj!

Kar še najbolj boli, pa je razočaranje tistih študentov, ki so se jim ob nedostopnih profesorjih, samim sebi namenjenih predavanjih, okostenelih in togih predmetnikih, zastareli in preživeti laboratorijski opremi razblinile sanje o kakovostnem študiju in pocedile sline po študiju v tujini. Zatorej, kapo dol predavateljem in fakultetam, ki gredo v korak s časom. Ostalim pa želja, da najdejo pot, ki bo tudi njihovim študentom omogočila, da bodo konkurenčni doma in v svetu.