Kar je narejeno v Sloveniji, ni slabo

Navadili smo se že, da nogometna žoga nikdar ne počiva. Za krajši čas, ki se je spomladi 2020 zdel kot cela večnost, jo je ustavil le zloglasni virus. Potem se je nogometno kolesje spet zavrtelo, najprej klubsko in nato še reprezentančno. Tudi navijači so lahko postopno spet prišli na svoj račun. Koronske motnje se sicer občasno še pojavljajo, a jih je nogometna družina vzela v zakup. Ob zapovedanih zaščitnih ukrepih je začela sobivati z virusom, ki je vendarle izstavil račun. Največjega predvsem tistim, ki so v preteklosti neracionalno gospodarili ali imeli špekulativne namene.

Nestabilne razmere sicer ponujajo plodna tla za revolucionarne zamisli. Takšna je bila tudi zasnova superlige. Nogometna elita je želela več tekem, a le med elito, torej v zaprtem krogu. Prevratniški poskus se je aprila kot milni mehurček razblinil v 48 urah. Predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin je slavil odmevno, a še zdaleč ne samoumevno zmago. Velika večina odpadnikov je hitro naredila vzvratni korak in izrazila lojalnost Uefi. Le trije klubi še vztrajajo pri svojem, a so posredno vseeno priznali napako, s tem ko so tudi to jesen pristopili ligi prvakov, ki ostaja prvovrstni nogometni spektakel.

Evropa za slovenske klube ostaja najsvetlejše izložbeno okno, ki ga velja čim dlje držati odprtega. Sobočani so ga do zime. Zaslužili so, rasli in se razvijali. Tudi ob porazih.

Poslastice je napovedal tudi včerajšnji ples kroglic izločilnih bojev. Prihodnjo pomlad bodo v osmini finala svoj pečat poskušali pustiti tudi trije generacijsko različni slovenski nogometaši, ki si nogometni kruh služijo v tujini. Za Jana Oblaka, Samirja Handanovića in Benjamina Šeška velja, da se je njihov vzpon med zvezde začel s pisanjem zdomskih zgodb. Na slovenskih zelenicah so v članski konkurenci skupaj zbrali le simbolično število nastopov, a to še zdaleč ne pomeni, da domače ni dobro.

Lep dokaz je Mura. Sobočani so bili prvi slovenski klub, ki se je po Mariboru poleti prebil v skupinski del katerega od evropskih pokalov. Konferenčna liga je resda tretjerazredno tekmovanje, v katerem pa se lahko mali še vedno srečajo z velikimi in jih tudi prekosijo. Soboška zmaga nad londonskim Tottenhamom je odmevala in bo imela tudi srednjeročne učinke. Evropa za slovenske klube ostaja najsvetlejše izložbeno okno, ki ga velja čim dlje držati odprtega. Sobočani so ga do zime. Zaslužili so, rasli in se razvijali. Tudi ob porazih.

Murina evropska zgodba s pečatom Narejeno v Sloveniji je vsekakor poučna. Čemu je ne bi ponovili denimo v Kopru, ki je pretežni del jeseni vodil prvoligaško kolo. Res pa je, da ga lahko pomlad še temeljito zasuče. Preteklih izkušenj ne manjka.