Kar seješ, to žanješ

Reakcije, ki jih je v eni od vasi v okolici Postojne sprožila radijska napoved, da bo sledil pogovor o razmerah z enim vodilnih v postojnskem kriznem štabu Rifetom Kendičem, povejo več kot vsa modrovanja o neučinkovitosti postojnskega štaba v prvih dneh ledene ujme. Ko so slišali njegovo ime, so domačini najprej prasnili v smeh, nato pa navrgli, da sta jih prizadeli dve nesreči: žled in Kendič.

Čeprav župan zatrjuje nasprotno, je neizpodbitno, da je postojnska občina najprej zaspala, nato pa za reševanje pooblastila ljudi, ki o tem nimajo pojma. Medtem ko so na Pivškem že ropotali agregati, pos-tojnski štab ni še ničesar ukrenil. Nato niso vedeli, kam s 50 vojaki, koprske gasilce so zavrnili, šele v torek so začeli razmišljati o kriznem centru v hotelu Šport, kjer o tem niso vedeli nič, potem so govorili o osnovni šoli Antona Globočnika, pa spet nič, na koncu so krizni center ustanovili taborniki sami. Za povrh pa župan po svoje šteje dneve brez elektrike in tri dni preprosto odmisli. Tri dni, ko so njegovi občani zmrzovali ob svečah.

Postojnski župan zdaj žanje, kar na oblasti seje. Seje pa skrajno negativen odnos do glavne sile pomoči in reševanja - do gasilcev. Začelo se je z neposrednim financiranjem gasilskih društev, s čimer je občina med gasilce vnesla prepir, nadaljevalo s komisijo, ki jo je župan imenoval, da bi ugotovila napake gasilcev ob gašenju bloka, pa s Kendičevimi izjavami, češ da lahko dežurni v gasilskem domu izvajajo požarno stražo ...

In niti ko gre zares, ko gre za življenja in zdravje ljudi, župan ne popusti. V štab ne vključi domačinov, ki imajo državne in mednarodne izkušnje. Nasprotno, izključi jih. Spremeni jih v poštarčke, ki tavajo po Postojni in moledujejo, naj kdo vendarle nekaj stori. Dokler se zadeva ne sesuje in potem prav te poštarčke prosi za pomoč. Po tokratni postojnski avanturi bi morala država resno razmisliti, komu zaupati reševanje nesreč. Občani pa bi morali s takim županom in njegovimi poračunati na volitvah.