Kdaj kaj novega

Ne, tega, da poslanci državnega zbora letos sploh še niso delali, ni moč reči. Po tistem, ko so si malce podaljšali novoletne in božične praznike (nekateri z dopustom, drugi se v parlamentu enostavno niso pojavili), so se dobili na nekaj sejah delovnih teles. Opozicija je ob tem še pisala interpelacije, koalicija pa se je v glavnem ukvarjala sama s seboj in iskala nova ministra. No, v petek so se poslanci sestali na izredni seji, na kateri pa so si v glavnem izmenjavali očitke za polomijo s šoštanjsko elektrarno, imen krivcev še ni in vse skupaj so nekako vrnili v odgovornost vladi.

Po petkovem ogrevanju naj bi se v parlamentu zdaj začelo zares. Ob izteku januarja se lotevajo prve letošnje seje državnega zbora. Temu primerno se je nagrmadilo zadev, ki ne morejo čakati in poslanci so kaznovani z maratonskim zasedanjem, ki se bo zavleklo do 4. februarja. Pravzaprav pa to ni nič neobičajnega in tudi sicer na dnevnem redu ni nič usodnega.

Nič usodnega (zelo verjetno) ne preti niti ministru Omerzelu, ki bo prestajal interpelacijo. Ne nazadnje si koalicija ne more privoščiti nove vrzeli v vladi, saj je že več kot dva meseca brez dveh ministrov. Tako zdravstvo kot gospodarstvo pa kličeta po urejanju razmer. Gospodarstveniki so pred dnevi dvignili glas in vlado opozorili, da vsak dan, ko čakajo na ministra, vsi skupaj tonemo.

In kaj od ministra pričakujejo? Za začetek morda ukrepe za zaposlovanje mladih. Ampak to bolj zanima množico mladih državljanov brez dela, ki so od zadnje seje vlade prejšnji teden pričakovali kaj konkretnega, a se niti ministri niso bili sposobni poenotiti o tem, kaj jim ponuditi. V enakem slogu nadaljujejo socialni partnerji, ki so vse dlje od socialnega sporazuma, pri čemer ne popuščajo ne vlada ne delodajalci ne sindikati.

Kakorkoli, na koncu je vlada tista, ki pošilja zakone v parlament. Naj se torej že enkrat sestavi in prevzame odgovornost. Nekaj novega mora priti v deželo.