Kdo bi si mislil, kaj vse imamo

Ni si težko prestavljati, da bi se med ženskimi kantavtoricami bíla bitka za glavno glasbeno nagrado med Ksenijo Jus z odličnim angažiranim albumom Čuvaji ognja in Katarino Juvančič, ki je z Dejanom Lapajno posnela izjemno ploščo Selivke z uglasbenimi usodami različnih žensk. Morda bi za Silence in njuno Glasbo ob koncu sveta morali izumiti že posebno kategorijo sublimne glasbe, kamor bi najbrž sodila tudi Severina precej eksperimentalna plošča Časovne skice, ki jo je posnela z Borutom Činčem. In če smo pri Gjurinovih, ne moremo mimo Galove plošče Duša in telo, ki bi med pop albumi krepko premagala, denimo, Plestenjakovo Večjo od neba. Slednji bi morda slavil v kategoriji nagrade občinstva. Ali pa tudi ne, saj bi tam morebiti prednjačili Modrijani. Pri plesni glasbi bi se Katja Šulc dajala z Moveknowledgement, pa novinci E.W.O.K., ki so posneli odličen elektronski prvenec, in nenazadanje z obalnimi dubsteperji H.E.X. In ne pozabimo, da je ploščo končno izdal tudi Valentino Kanzyani, tako da bi bila kategorija elektronske glasbe, kamor bi se gotovo z novo ploščo uvrstila tudi New Wave Syria, še kako bogato zastopana. Aleksander Mežek bi sicer težko z dvojno koncertno ploščo ogrozil primat izvrstnega koncertnega albuma Dan D s turneje Tiho, bi bilo pa zato toliko bolj napeto pri izbiranju naj prvenca, kjer so nas prijetno šokirali The Puzzled, pa Toxine, nenazadnje že omenjeni E.W.O.K., Trus! in Ludovik Material. Kaj pa udarni Wherefox?!