Kdo bo kaskader?

Prve obljube novega notranjega ministra Vinka Gorenaka o zmanjšanju birokracije in “šefokracije” v policiji ter okrepitvi operative so bile spodbudne. V zadnjih letih je kar nekaj ljudi odkrito povedalo, da so glavni problem policije visoki policijski uslužbenci, ki nimajo kaj početi. Človek bi po ministrovih besedah pričakoval, da bo začel z vrha; da bo najprej te ljudi (z najvišjimi plačami) upokojil, premestil, združil urade, ukinil nepotrebne službe.

Pa se je namesto tega zgodilo to, kar smo videli pred kratkim. Namesto da bi se ledene gore lotil na vrhu, pošilja šefe gledat pod vodo, kako bi goro odrezali od spodaj. Vsi vemo, kdo so spodaj. Mali ljudje, navadni policisti, ki nosijo glave na prodaj za 700 evrov, ki ob izrednih razmerah ne pridejo domov ob običajni uri (kot najvišji policijski uradniki), ki niso prosti ob vikendih ali praznikih ...

Vodje uradov in oddelkov na policiji se že približno dva tedna ukvarjajo sami s seboj. Šefom (beri uradnikom) v Ljubljani morajo natančno napisati, kaj delajo, koliko časa to delajo, kaj potrebujejo za delo, skratka, pišejo, zakaj sploh so v tej službi. Da se bodo v Ljubljani na koncu laže odločili, koga bodo premestili.

Pri vsem tem policijo lahko pohvalimo le za ubogljivost. Kljub temu, da se pod prejšnjo vlado ni nobeno ministrstvo reorganiziralo, je notranje ukinilo tri policijske uprave in se tako otreslo številnih zaposlenih. Ob tem pa žal zmanjšalo tudi število policistov in kriminalistov na terenu. Če držijo napovedi, bo policija tudi tokrat prva pri reorganizaciji. Ali jim bodo sledili drugi, pa je vprašanje za milijon evrov.

Delovno ime nove reorganizacije je kaskade. Čez kaskade naj bi zaposlene z višjih prelivali na nižje ravni. V filmskem svetu je tujka bolj jasna. Tam so kaskaderji tisti, ki so izurjeni za zahtevne telesne spretnosti in nadomeščajo igralce v nevarnih prizorih. Upamo lahko samo to, da bodo po novi policijski reformi ostali živi tako kaskaderji kot igralci. In da ne bo kaskader policija sama.