Kdo bo rezal pršut

Na Primorskem imamo, zlasti poleti, celo vrsto turističnih prireditev z izrazito etnološko vsebino. Ohranjajo in razvijajo se prav zato, ker se med seboj razlikujejo. Predvsem pa prav zaradi svojih posebnosti privabljajo poleg domačinov tudi bolj oddaljene obiskovalce, željne avtentičnih doživetij.

Organizatorsko taktirko teh prireditev držijo ponekod v rokah turistična, etnološka, razvojna ali podobna društva, kar lahko skorajda enačimo z “domačini”, ki želijo ohranjati svoje lokalne posebnosti. Med take spadajo med drugim furmanski praznik v Postojni, pa prireditev Kmet - gozdar nekoč in danes, ki bo zaživela jutri na Postojnskem. V redkejših primerih za etnološke prireditve skrbijo profesionalne organizacije, ki bolj ali manj tržijo stvari, povezane z njihovo dejavnostjo (Postojnska jama Erazmov viteški turnir, Lipica Dneve kobilarne, ...).

Nekje vmes je že 41 let Praznik terana in pršuta v Dutovljah. Leta 1970 so ga zasnovali člani kraške vinogradniške skupnosti in izpeljali skupaj s Kmetijsko zadrugo Kras in Kraško turistično zvezo. Zatem so se prireditelji menjavali, ob domačinih so vmes prišli tudi profesionalni izvajalci, eden med njimi je leta 2005, ko mu domačini niso dovolili izpeljati dodatnih komercialnih koncertov, zagrozil, da ga bo preselil v Sežano. To se na srečo ni zgodilo, praznik je ostal v Dutovljah, društvo vinogradnikov mu je naslednje leto dodalo privlačen izbor kraljice terana, domače turistično društvo je skušalo zasnovati širšo vsebino praznika, ki bi trajal več časa, podobno obljubljajo že leta občina in vsi organizatorji.

Toda za to bo treba doreči ne samo razmerja med domačini in prireditelji, temveč predvsem širši razvojni koncept Krasa sploh in najprej razrešiti dilemo, ali in kako naj Kras ohrani svojo avtentičnost. Bodo vozove s starimi običaji za dutovski praznik pripravljale spalne soseske tujcev iz satelitskih naselij? Bodo pršut rezali Ukrajinci in Kitajci?