Kdo je “gotof”?

Pred dobrim letom, ko so protestniki v več slovenskih mestih na transparente risali obraze politikov in funkcionarjev ter ob njih zapisovali “gotof si!”, je bilo prizaneseno le enemu: predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goranu Klemenčiču. Na transparentu z njegovo sliko je celo pisalo “Klemenčič - car”. A od vseh politikov in funkcionarjev, upodobljenih na puntarskih plakatih, se je - ironično - do zdaj umaknil le Klemenčič.

Vsi ostali v različnih agregatnih stanjih (zamrznjeno, odmrznjeno, predvsem pa plinasto) veselo živijo naprej. Ker bi bilo iskanje novega obraza za predsednika KPK med prijatelji in znanci vendarle preveč očiten poskus izigravanja te komisije, je plinasti duhec poletel vse do meje z Madžarsko, do človeka, za katerega doslej ni slišal še nihče.

Borisu Štefanecu se godi krivica, bo kdo pomislil. Delati sploh še ni začel, zato mu še ne moremo očitati pristranskosti, članstvo v stranki pa tudi ni kaznivo dejanje. Ne, javna kritika in zahteve po njegovem odstopu niso nikakršna krivica. Že zgolj to, da je Štefanec iz stranke PS izstopil šele takrat, ko je izvedel, da je resen kandidat za predsednika KPK, kaže na njegov oportunizem. Če bi izvedel, da ni resen kandidat, bi obdržal člansko izkaznico in čakal, da mu bo prišla prav kdaj drugič?

Šele ko je v soboto prišel na dan podatek o strankarski pripadnosti Štefaneca, je bilo mogoče razumeti, zakaj se je predsednik republike Borut Pahor dan prej ob predstavitvi novega vodstva KPK tako kislo držal in poudarjal, da je imel pri izbiri zvezane roke. Vse kaže, da mu je politika prek izbirne komisije podtaknila kukavičje jajce.

Pahor bi lahko ravnal tudi drugače, pa ni. Kandidata bi lahko zavrnil, pa tega ni storil. Uglajen, kot je, je predsednik republike raje pogoltnil žalitev, s tem pa priznal, da je tudi on “gotof”.

Sebi in KPK je škodil, javnosti pa kljub vsemu koristil. Državljani smo po tem dogodku resda še malo bolj okrog prineseni, kot smo bili, a hkrati tudi malo manj naivni.