Kdo ni ukrepal, ko(t) bi moral?

Če ne prej, je po včerajšnji objavi števila torkovih okužb postalo jasno, da je vlada izgubila nadzor nad obvladovanjem epidemije. Izgubila jo je stroka, politično jo je izgubil zdravstveni minister in zdravnik Tomaž Gantar in izgubljamo jo vsi.

Še v torek so našteli 1084 ponedeljkovih okužb, včeraj že 2217 torkovih. Delno gre skok pripisati tudi temu, da ponovno testirajo tudi družinske člane okuženih, a to slike ne olepša. Odstotek okuženih se od 20. oktobra ni spustil pod 20 odstotkov. V torek je umrlo rekordnih 40 ljudi. Po številu umrlih na milijon prebivalcev v zadnjem tednu smo v svetovnem vrhu. In tako naprej.

Vtis je, da imamo namesto premišljenosti impulzivnost, da namesto sistematičnega pristopa vlada stihija in da prioritete določa navdih.

Stroka je predlagala, da bi gibanje omejili na kilometer od bivališča, a se politik Tomaž Gantar za to ni odločil. Stanje gre na bolje, je še v torek argumentiral svojo odločitev, a smo se že včeraj temu “na bolje” lahko le smejali. Se je pa (ponovno) zavzel za zaostrovanje ukrepov, vendar je Zdravko Počivalšek (ponovno) povedal, da je “kriza tudi gospodarska”. Zanimivo bo opazovati, čigava beseda bo v vladi prevladala tokrat.

Pogled na sledilnik covid-19 je pretresljiv in streznjujoč. Katerokoli kategorijo pogledamo, vidimo, kam gremo. Povsod so trenutne vrednosti deset- in večkrat višje od tistih spomladi. 11. aprila je bilo v bolnišnicah 94 ljudi, včeraj 1192. 10. aprila so opravili 1205 testov in potrdili 27 novih primerov, v odstotkih 2,19. 10. novembra je bilo testov 5298, okuženih pa 2217 oziroma 29,5 odstotka. Do 10. aprila je bilo v Sloveniji skupaj 45 smrtnih primerov zaradi covida, do včeraj 645.

Pa se spomnite, kaj ste počeli 10. aprila? Bili ste doma, v trgovino ste smeli le po špecerijo, otrokom se je mešalo, ker niso smeli na igrišča. Danes lahko v trgovini kupite TV, igralno konzolo, sveže gerbere, uro in zaročni prstan, igrišča so polna. Življenje se zapira pa odpira pa spet zapira ... Vtis je, da imamo namesto premišljenosti impulzivnost, da namesto sistematičnega pristopa vlada stihija, da so prioritete stvar trenutnega navdiha. Škoda.

Nekaj krivde za sedanje stanje si gotovo lahko pripišemo tudi državljani, vendar ne v meri, kot bi to rada prikazala Janez Janša in Jelko Kacin. Ključna odgovornost leži na vladi. Ta ni ukrepala takrat in tako, kot bi morala.