Kdo se boji mnenja javnosti?

Novega referenduma o Počku v Postojni (za zdaj) ne bo, pa čeprav je od prvega minilo že več kot dvajset let. V tem času se je spremenilo marsikaj. Poček ni več predvsem osrednje vadišče Slovenske vojske, temveč zavezniških sil. Kako to vpliva na kakovost bivanja občanov, ni treba posebej razlagati. Pa tudi volilno pravico so medtem dobile nove, tudi okoljsko bolj ozaveščene generacije.

Je proti vadišču še vedno skoraj dve tretjini občanov, morda več, morda manj? Ali večina brezpogojno postavlja na prvo mesto zdravo življenjsko okolje zase in za svoje potomce? Je prioriteta varstvo nenadomestljivih kraških virov pitne vode? Je treba odločitve ustavnega sodišča (ki je razveljavilo državni prostorski načrt za vadišče in s tem pravno podlago zanj) spoštovati ali lahko to nekateri počnejo le takrat, ko so jim všeč, ko jim niso, pa ne?

Kdaj pa, če ne pred volitvami, naj bi občani od tistih, ki bi želeli postati njihovi zastopniki, zahtevali, da se o pomembnih vprašanjih izjasnijo?

Je morda, nasprotno, večina občanov sprijaznjena z usodo, da bo vadišče tukaj ostalo - ker nekje pač mora biti, če že imamo svojo vojsko? Ali morda ta večina meni, da bi morala občina v zameno iztržiti primerno odškodnino in z njo financirati nadstandardne storitve, ne pa nekaj pičlih desettisoč evrov, ki jih je Mors namenjal za vzdrževanje cest, ki jih je itak uporabljala tudi vojska? Ne vemo.

Postojnski občinski svetniki, razen seveda treh predlagateljev referenduma iz Liste za mlade in Levice, predloga niso želeli niti uvrstiti na dnevni red, kaj šele, da bi o njem argumentirano razpravljali. Med drugim zato, ker naj predvolilni čas zato ne bi bil primeren. Kdaj pa, če ne pred volitvami, naj bi občani od tistih, ki bi želeli postati njihovi zastopniki, zahtevali, da se o pomembnih vprašanjih izjasnijo?

Kaj so njihovi nazadnje izvoljeni predstavniki (ki to ne bodo nujno ponovno) občanom torej sporočili z odločitvijo, da referenduma ne želijo? Župan Igor Marentič (in najglasnejši svetnik z njegove liste Robert Pavšič, nekdanji poslanec nekdanje LMŠ, ki ji je pripadal tudi aktualni obrambni minister Marjan Šarec, zdaj pa zaposlen v kabinetu predsednice državnega zbora) očitno tudi to, da na prihajajočih volitvah računa na podporo Gibanja Svoboda. Zato zanj zdaj res ni oportuno tvegati zaostrovanja z vlado pri tako občutljivem vprašanju, kot je vojaško vadišče. Seveda so “rešilno” mnenje ministrstva, da naj referendum ne bi bil zakonit, pograbili z obema rokama, pa čeprav je mnenju mogoče pravno oporekati. Kaj pa opozicijski SDS in NSi? Da predloga morda niso vložili “ta pravi”? Da bi se tudi sami raje pogajali za denar?

Seveda je vsem v Postojni že zelo dolgo jasno, da lahko vadišče zapre samo vlada in žal ne na svetovalnem referendumu izražena volja ljudi. A se te očitno nekateri kljub vsemu bojijo.