Kdo služi komu?

Parkiranje v mestih je problem. Ponekod celo tako velik, da lahko prebivalci avtomobil kupijo le, če dokažejo, da imajo zanj parkirno mesto. Nova Gorica je bila še pred nekaj leti slovensko mesto z največjim deležem avtomobilov na prebivalca. Tudi če ji je medtem katero mesto ta primat odvzelo in čeprav je recesija marsikoga prisilila v to, da je svojega jeklenega konjička prodal, oziroma ga je odvrnila od nakupa novega, še enega, je pločevine na štirih kolesih še vedno povsod preveč, parkirnih mest pa zato vse manj.

Središču Nove Gorice se sicer obeta, da bo prometni kaos kmalu urejen, saj bo pod Eda centrom predvidoma v decembru na voljo 400 novih parkirnih mest. V načrtih je tudi centralna garažna hiša pod občinskih travnikom, kamor bodo ljudje preprosto morali parkirati, ker vzdolž Kidričeve, pred občino, gledališčem, za stavbo Nove KBM in še kje to ne bo več mogoče.

Svojevrstna in neprijetna novogoriška posebnost pa je težava s parkirišči vzdolž Cankarjeve ulice in med tamkajšnjimi stanovanjskimi bloki. Parkirišča, projektirana v nekih drugih časih, že zdavnaj ne zadoščajo več potrebam, a kaj, ko so javne in funkcionalne površine v lasti družbe SGP, ki je z občino v sporu, tako da se tam do nadaljnjega ni mogoče lotiti urejanja zadev.

Ker ob večerih pogosto hodim tam mimo, sem redno priča popuščanju živcev parkirajočih. Nekateri so prisiljeni dobesedno čarati, da jim uspe avto spraviti tja, kamor ga na prvi pogled nikakor ni mogoče.

Že nekaj časa se mi ob opazovanju teh parkirnih manevrov poraja vprašanje, kdo komu dejansko služi - avtomobili ljudem, kot je bilo prvotno zamišljeno, ali ljudje avtomobilom, saj zanje najemajo kredite, jih kupujejo na lizing in potem od jutra do večera delajo tudi zato, da lahko odplačujejo obroke, zvečer pa preklinjajo in “krizirajo”, ko na prepolnih parkiriščih, kjer “gospodje” avtomobili počivajo, iščejo prosta mesta zanje.