Kdo sme v gozd?

Na Trnovsko-Banjški planoti so obupani. Namesto da bi država spodbujala njihova prizadevanja za razvoj sonaravnega turizma, jim raje greni življenje z birokratskimi nesmisli. Kako sicer drugače razumeti odločitev sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da po državnem delu Trnovskega gozda (in večina gozda je prav v lasti države!) ne dovoli izvedbe konjeniške tekme, češ da bi lahko konji preveč poškodovali gozdne vlake.

Da je takšna trditev nadvse pretirana, se strinjajo tako ljubitelji konj kot strokovnjaki zavoda za gozdove, ki so, mimogrede, po ogledu proge organizatorju tekme izdali pozitivno mnenje. Gozdne vlake so, kot pojasnjujejo gozdarji, utrjene poti, po katerih s traktorji vlečejo hlode iz gozda. Približno 20 konjev, kolikor bi se jih v enem dnevu zapodilo tam čez, ne bi povzročilo nobene škode, so prepričani. In če bi bila konjska kopita tako zelo nevarna za gozdna tla, ne bi bil konj več stoletij (preden so ga nasledili stroji) zvest spremljevalec človeka pri delu v gozdu.

A v Ljubljani so se očitno požvižgali na strokovno mnenje zavoda za gozdove in rekli “ne”. Odpoved tekme pa ne pomeni le udarca za organizatorje in številne prostovoljce, ki so v pripravo proge in tekmovanja vložili veliko energije, časa in ne nazadnje tudi denarja. Pomeni tudi klofuto prizadevanjem podjetnih domačinov za razvoj konjeniškega športa na planoti. Tekmo za pokal Slovenije v vzdržljivostnem jahanju (endurance) po Trnovski planoti bi si namreč morali ogledati tudi predstavniki tovrstnih tekmovanj iz Italije in Avstrije, ker pa je odpadla, je vključitev trnovske proge v pokal Alpe-Adria v prihodnjem letu pod velikim vprašajem.

Domačini pa se bojijo še nečesa. Skoraj ves Trnovski gozd je v lasti države. Lastnik ima seveda vso pravico, da s svojim premoženjem upravlja tako, kot on želi. Konjem je država, kot kaže, že prepovedala vstop v gozd. Kdo bo naslednji? Tekači, kolesarji, sprehajalci?