Kje so skriti asi?

Še pomnite “zimo našega nezadovoljstva” v Novi Gorici? Pisalo se je leto 2008, v in pred parkirno hišo, ki so jo zaprli varnostniki SGP, se je zgodila vstaja ljudstva, se nadaljevala s protestnimi zbori, pozivi k tožbam, neslavno propadlimi pogajanji, srditimi (sodnimi) spori med občino in SGP, “ponudbami, ki jih ni mogoče zavrniti” in zahtevo po stečaju. SGP je bil dolgo pod žarometi. Ko pa se je preselil v Ljubljano, kjer so (pre)dolgo mleli, kaj bo s stečajem, je večina življa nanj pozabila. A račun, ki so ga sicer začeli pisati že dolgo pred tem, je ostal odprt. Le vprašanje časa je bilo, kdaj in kdo ga bo moral plačati.

Načrt, da bi SGP šel v stečaj in se bo s stečajnim upraviteljem laže dogovoriti o javnih zemljiščih, je šel po gobe. Zdi se, da je občina veliko stavila prav na to. S premetenim vodstvom SGP je igrala poker s kartami, ki so bile močne, a očitno le na videz, žetoni na mizi pa spet kopnijo. Ne pomaga zaklinjanje, da je SGP igral z označenimi kartami in da je vodja igralne mize to dopustil. SGP je z likvidacijo pobral masten “štih” - proste roke za prodajo nepremičnin. Likvidacijski upravitelj sicer trdi, da mu je le za dobrobit ljudi in da občini hoče vrniti njeno. Za simbolično ceno. V redu. Vprašanje je le, s koliko ničlami se zapiše ta simbolika ...

Občini sicer ostaja upanje, da javna zemljišča dobi s tožbami, a nepredvidljivi sodni mlini bodo mleli še dolgo. In v tem času lahko SGP z njimi, kljub zaznambi o sodnih sporih, naredi karkoli.

Trditi, da so zemljišča izgubljena, je nesmisel, a pasti je sedaj več. Nov župan Matej Arčon daje vtis, da se tega zaveda. Tik po volitvah je napovedal imenovanje pogajalske skupine, v kateri ne bo politikov, ampak ljudje z izkušnjami na tem področju. Bomo videli, če se bo tega držal. Res je, politika se, od sredine devetdesetih naprej, pri tej zapleteni godlji ni izkazala. In morda je skrajni čas za trezno in pragmatično strategijo. Ki bo zasledovala izključno javni in ne morda kak drugi interes.