Kje tiči zajec?

Zadnje mesece se delegacija s sežanske občine udeležuje občinskih svetov kraških občin in svetnikom vneto pojasnjuje vsebino in cilje strateškega projekta Geopark Krasa-Carso. Skuša jih navdušiti, da gre za Kras zelo koristno zadevo. Za status, ki bi mu prinesel več mednarodne prepoznavnosti, za mesto na enem od Unescovih seznamov. Kakšno ceno bi za to zdaj in kasneje plačale občine, pa (še) ne znajo natančno pojasniti. Projekt bo trajal tri do štiri leta. In ko jih svetniki vprašajo, ali bo morebitno članstvo na seznamu svetovnih geoparkov pripomoglo k zaščiti kraških kamnolomov in ali zato pohlepni investitorji ne bodo smeli v okolici Senožeč graditi vetrnic, delegati le skomignejo z rameni. In hitijo nizat učene papirnate definicije geoparka, ob katerih zaradi nejasnosti vsi onemijo, a jih iz vljudnosti pač poslušajo.

Nekateri svetniki mlačno sprejemajo zadevo in se prepustijo mnenju večine ali župana, drugih pa delegacija nikakor ne more peljati žejnih čez vodo, zato v Geopark dvomijo, češ da se je bati, da bo “strelivo stalo več kot zajec”. S tem mislijo na denar za Geopark, ki bo moral iz občinske blagajne, ga pa sicer še za nujne investicije primanjkuje. Divaški župan je tako v proračunu navdušeno namenil pet tisoč evrov za priprave za Geopark, v isti sapi pa je z izgovorom, da ni denarja, zavrnil sanacijo plazu Zavrhek, ki ogroža občane. V Sežani pa so raje namenili 240.000 evrov za zagon Geoparka, kot pa 90.000 evrov za ureditev zasebnih zemljišč v javni rabi, za katere bodo morali občani plačevati davke.

V katerem grmu torej tiči zajec ali, zakaj gredo nosilci projekta, Občina Sežana, z glavo skozi zid? Je v igri res le prestiž Unescovega članstva? Kajti, tako pravijo delegati, možnosti za črpanje evropskega denarja bo v prihodnje bolj malo. Dela s papirji pa bo, to pa ja. In če bodo papirji, bodo tudi delovna mesta. Za koga, pa vedo najbolje tisti, ki so za Geopark prvi dvignili zeleni kartonček.