Ključna je transparentnost

Revizija Računskega sodišča, ki je poslovanje Občine Kanal v letu 2020 ocenila z negativnim mnenjem, je nanizala nepravilnosti, iz česar je sklepati, da so na občini večkrat ravnali po domače. Na prvo žogo gre za “klasične” zdrse, ki jih marsikje, predvsem pri manjših občinah, ugotavlja Računsko sodišče: brezplačna oddaja prostorov domačemu društvu, ki za to ne izpolnjuje formalnih pogojev, oddaja prostorov ali financiranje društev brez razpisa, prodaja nepremičnin, ne da bi bilo to predvideno v letnem načrtu ali ne da bi za to bil določen skrbnik ... Marsikdo bo zamahnil z roko, češ, kaj oni tam v pisarnah v Ljubljani dlakocepijo, medtem ko pri nas rešujemo realne probleme. Kar je lahko razumljivo, ni pa ne prav ne posebej produktivno. Dosledno spoštovanje pravil je mati transparentnosti, brez katere ni zaupanja. Prav temu so namenjene revizije RS: ne da bi koga pribijale na križ, pač pa, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo oziroma da se preprečijo bodoče.

V kanalskem primeru v oči padejo tudi ugotovitve o odnosu občine in Salonita. Ustanovitev zasebnega Zavoda za zeleni razvoj Soške doline nima podlage v predpisih, ugotavlja RS, ki niza nepravilnosti ali tveganja za občino tudi pri projektu vodarne Močila. Prav o tem ima del kritične javnosti že dolgo veliko pomislekov, predvsem, ker je oskrba s pitno vodo ena najbolj nevralgičnih točk. Nov župan, ki je bil kot občan med najbolj ostrimi kritiki, napoveduje ukrepanje, a premišljeno in ne kar počez. Oskrba s pitno vodo je preveč pomembna, da bi vlekli rokohitrske poteze.

Občina mora urediti odnos s Salonitom, pri tem pa je ključna prav transparentnost. Ker so zadeve občutljive, je bolje trikrat pretehtati vsak korak, kot da bi jih urejali po domače.

“Odnose s Salonitom je treba čim prej urediti,” napoveduje. Ni jih malo, ki so prepričani, da je zaradi nerazčiščenih odnosov iz preteklosti občina v podrejenem položaju. Kar glede na dediščino Salonita ni težko razumeti. Je velik igralec, ki je imel desetletja v dobrem in slabem velik vpliv v občini, bodisi kot zaposlovalec, financer, donator, lastnik nepremičnin, bodisi s svojo zgodovino azbesta ali sedanjo industrijsko proizvodnjo, sosežigom in izpusti. Salonit, ki napoveduje zeleni prehod, ne bo šel nikamor, in čeprav pravil igre seveda ne more postavljati podjetje, se mora občina pri določenih stvareh z njim tako ali drugače dogovarjati.

Ker nekaterih razmerij doslej niso rešili, je pri zagotavljanju pitne vode pretežno še vedno odvisna od Salonita. Prav zato dvom in nezaupanje pri mnogih. Drži, da mora urediti odnos s podjetjem, pri tem pa je ključna prav transparentnost. In ker gre za tako občutljive zadeve, je pri spoštovanju pravil bolje trikrat skrbno pretehtati vsak korak, kot da bi zadeve, kot že kdaj prej, urejali po domače.