Klovni in hudiči

Anketa spletnega portala Primorskih novic je bila tokrat nekoliko norčava, trenutku primerna. Da se razumemo: ne prav posebnemu trenutku zgodovine, v katerem se je znašla zahodna civilizacija, torej trenutku brezupa, breizhodnosti, brezperspektivnosti in drugih odsotnosti. Ampak trenutku leta, času, ko cvetijo rožice in rdečijo nosovi.

In po rezultatih ankete sodeč ni nikakršnega dvoma: premierjev nos je prav lepo okrogel. Kar 70 odstotkov tistih, ki so odgovarjali na pustno vprašanje, pravi, da bi predsedniku vlade najlepše pristajala maska klovna, precej manj bi ga obleklo v dobro vilo, še malo manj v superheroja. Maske hudiča mu ne bi nadel tako rekoč nihče. Rezultati ankete niso niti malo presenetljivi. So le hiter pustni povzetek vzdušja in občutja, ki se razrašča po vsej deželi, od kurentov do škoromatov.

Ker smo vsi vzeli pustno zel, ni toliko pomembno, kdo bo gradil drugi blok nuklearne elektrarne, če sploh kdo, kako bomo reševali slovenske banke, komu bomo prodali kapitalske deleže v velikih družbah, ki so ostali od ponesrečene tajkunizacije, po katerih trasah in v podobi katerih energentov bodo po slovenskih žilah tekli francoski, nemški in ruski interesi, od katerega gospodarstva bo čez pet let najbolj odvisno naše. Veliko glasnejši so komentarji o tem, da bosta Francija in Slovenija skupaj nastopili na libijskem trgu, skrb, ali je slovenski zunanji politiki ostalo dovolj lipicancev, in šale o modnih razgovorih Pahor-Bruni.

Seveda ima vsak tak natančno tak nos, kakršnega si zasluži. In seveda ima vzdušje, ki z norim ritmom niha med histerijo in depresijo, svoje globoke in razvejanje razloge. A kam nas bo to vzdušje pripeljalo? Verjetno nikamor. V tem je hudič.

Ali si torej lahko med zapletenimi besedami, nepreglednimi dogovori in skritimi nameni na hitro izmislimo čisto nov, duhovit, a konstruktiven odgovor na norost časa? Verjetno ne. V tem pa je še večji hudič.