Ko bogati tarnajo in zapravljajo

Nogometni prvoligaši odhajajo na krajši počitek, zato bodo v naslednjih dveh tednih v ospredju reprezentance, ki se borijo za uvrstitev na prihodnje svetovno prvenstvo. In dejansko bo izbranim vrstam veljala vsa pozornost, saj se prestopi s koncem meseca iztekajo v veliki večini držav. Prestopni roki so v času kislih kumaric za medije idealna priložnost za polnjenje vsebin, pravkar iztekajoči pa nas je podučil, da tarnanje najbogatejših klubov zaradi posledic novega koronavirusa ne pije vode, ampak so njihove težave izključno posledica poslovanja prek zmožnosti. Tako smo lahko spremljali prestopno telenovelo dveh najbolj izpostavljenih zvezdniških imen (in tekmecev) vsaj zadnjega desetletja, Lea Messija in Cristiana Ronalda. Messi je najprej točil solze ob slovesu od Barcelone, že drugi dan ob prihodu v trenutno najbolj zapravljiv klub na svetu Paris St. Germain pa okoliščinam primerno pozabil na zadnjih 21 let v Barceloni, kjer je igral od mlajših selekcij naprej. Ronaldo se v Juventusu nikoli ni ujel, zato je njegov odhod v Manchester City olajšanje za obe strani. A bistvo je, da so bile v igri spet desetine milijonov evrov, kar nikakor ne gre vštric s tarnanjem klubov o koronaizgubi. Predvsem tistih, ki so na tem utemeljevali ustanovitev v nekaj dneh propadle superlige. Izkazalo se je, da so bili njihovi argumenti trhli, temelj lige pa pohlep po še večjem zaslužku. V resnici so v zadnjem letu in pol največ izgubili klubi srednjega razreda, še bolj pa tisti najrevnejši.

V evropskih razmerjih v to kategorijo sodijo tudi slovenski klubi, ki že nekaj časa ne ponujajo odmevnih prestopov znotraj lige. Pa tudi odhodi v tujino (ob sočasni skromni evropski klubski beri) kažejo na padec kakovosti. Prestopi v drugoligaške evropske klube razkrivajo še marsikaj, kar pri nas ni v redu pri razvoju mladih igralcev. Hkrati pa so finančno težji časi tudi priložnost, da se več poudarka spet nameni domačemu kadru in zmanjša uvoz (pod)povprečnih tujcev. Mura je sicer dober primer. Z dolgoročnim delom in zaupanjem v trenerja se je prebila v skupinski del nove konferenčne lige, po ligi prvakov in evropski ligi tretjem tekmovanju po kakovostnem rangu.

Finančno težji časi so tudi priložnost, da se več poudarka spet nameni domačemu kadru in zmanjša uvoz (pod)povpečnih tujcev.

Več kot bo kakovostnih domačih igralcev, več bo možnosti za uspešno člansko izbrano vrsto. V nasprotnem primeru bo tudi ta povsem utonila v (pod)povprečju.