Ko dnevniki obmolknejo ...

Vsaka televizijska hiša, ki da kaj nase, si praviloma dviguje gledanost in kredibilnost z aktualno informativnim programom. Njihovi paradni konji so osrednji informativni dnevniki ali kakšne posebne aktualno politične oddaje, kakršni so na primer Pogledi Slovenije na nacionalni televiziji. Ta desetletja dolgo na tem področju ni imela konkurence, štrene jim je pričela mešati prva komercialna televizija pri nas v začetku 90-ih let minulega stoletja.

Med njima se je kaj kmalu vnel hud boj, enkrat so zmago v gledanosti svojih informativnih oddaj slavili na nacionalni televiziji, drugič na komercialki.

Kadar so bili v prednosti poptevejevci in se je gledanost dnevnika nacionalni televiziji znižala, so se slednji v svoj bran izgovarjali, da niso rumena medijska hiša, ampak so njihove informacije, ki jih posredujejo televizijskim gledalcem, veliko bolj kredibilne, bolj preverjene od konkurence.

Mnogokrat je to bilo morebiti res, a v zadnjem času to zagotovo ne drži več. Že med spremljanjem njihovih posebnih informativnih oddaj v predvolilnem času smo se lahko prepričali, da njihovi novinarji voditelji niso kos zastavljenim nalogam. Oddaje so bile dolgočasne, nezanimive, včasih komajda gledljive. Nacionalna televizija je tu krepko zaostala za konkurenco. A capljanje se še kar nadaljuje. Njihov osrednji televizijski dnevnik v tem razgretem političnem ozračju gledalcem ne prinaša ekskluzivnih informacij, zgodb, ki bi jim gledalci z zanimanjem prisluhnili. Pa tudi njihovi voditelji preveč dolgočasno vodijo oddaje, da bi še tako zagreti ljubitelji nacionalne televizije vztrajali. Ena redkih izjem je bila Elen Batista Štader, ki je v vodenje vnesla tudi pregovorno primorsko živahnost, a so jo umaknili. Žal.

In tako se zgodba o negledanosti nacionalkinega dnevnika, pa tudi Odmevov, nadaljuje. Konkurenca je v veliki prednosti in čas bi bil, da trenutni poraženci prestavijo v višjo hitrost. Če želijo obstati v tem medijskem svetu, seveda.