Ko greš naprej, se najprej ozri nazaj

V teh dneh, ko se soočamo z intenzivnimi razmisleki o spremembah vseh vrst, je eno od vprašanj tudi, ali iščemo nekaj povsem novega ali pa nemara želimo v novi preobleki obuditi kaj od tistega, kar je že bilo, kar smo že imeli. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila med bolj intenzivnimi razprava o novih družbenih gibanjih, o drugačni delitvi in razumevanju togega političnega prostora. Številna besedila iz tistega časa so danes enako aktualna; govorijo o emancipaciji, solidarnosti, nezmožnosti liberalne države, da enostavno spredalčka potrebe in zahteve, ki nastajajo zunaj institucij. Pozna osemdeseta so bila čas velikih sprememb, demokratičnih in nacionalnih vrenj na vzhodu ter predrugačenja družbe in priprav na nove geopolitične postavitve na zahodu. Nemški sociolog Clauss Offe je leta 1985 opredelil štiri ključne skupine “novih” družbenih gibanj: ekološka, mirovniška, gibanja za človekove pravice in gibanja za drugačen pristop k proizvodnji in razdelitvi dobrin. Minilo je veliko let in potreba po razpravah o istih poglavjih je (ponovno?) več kot aktualna. Kot bi se malce zazibali v času ali pa se izgubili v gozdu in se spet vrnili na izhodišče.