Ko jim ne povedo

Čez dva meseca bo urgentni center v šempetrski bolnišnici začel delovati. Po vseh peripetijah, ko je zaradi cincanja lani celo grozilo, da ne bodo ujeli roka in bi severna Primorska ostala brez njega, je to zelo pozitivna novica, ki jo velja proslaviti.

A zidov ni tako težko postaviti. Bistveno teže se je sporazumeti, kaj in kako se bo za temi zidovi dogajalo. In to jasno in pravočasno predstaviti vsem, ki bodo to izvajali, ter z njimi preigrati tudi vse možnosti, ki so na voljo, da bo sistem najbolj učinkovit in prijazen do pacientov, ki jim je namenjen.

To pa ministrstvu za zdravje ne gre najbolje od rok, so prepričani v Novi Gorici. Z napovedjo, da bo ostala brez dežurnega zdravnika in dežurne lekarne, da bo osrednja zdravstvena ustanova v mestu ponoči, med vikendi in prazniki zaprta, se seveda v Novi Gorici, ki je, mimogrede, regijsko središče, ne morejo sprijazniti. Paradoksalno, če bo tako, bodo meščanom bolj kot zdravstvena oskrba dostopne trgovine v nakupovalnih centrih ali gorivo na bencinskih servisih.

Razumljivo in logično je, da ministrstvo želi vzpostaviti čim bolj enovit in pregleden sistem. A žal država ni enovita, čeprav se iz ministrskih pisarn kdaj tako zdi. To se je pokazalo že lani, ko so se vrstila vprašanja, kako bo organizirana nujna medicinska pomoč od večjih do manjših središč, denimo Tolmina ali Ajdovščine, šele po dolgih mesecih nasprotujočih si informacij in negotovosti pa se je ekipa z ministrstva podala podrobno pojasnjevati načrt. In se ga, po potrebi, lotila nekoliko prilagajati.

Pred odprtjem urgentnega centra nejasnosti ostajajo. V Šempetru nimajo odgovorov, koliko dodatnih kadrov bodo dobili in kakšno bo sodelovanje z novogoriškim zdravstvenim domom, kjer tudi še nimajo jasnih navodil. Teh ni niti glede dežurnega pediatra. Če gre pri vsem skupaj za nerodnost v komunikaciji, bo sčasoma glavobol minil. Bog ne daj, da gre za nerodnosti v sistemu. Te se bodo namreč zgrnile na paciente.