Ko se delo ne izplača

Denarno socialno pomoč bodo - če se bo s tem strinjalo tudi ministrstvo za finance - maja prihodnje leto povišali z 51 na 54 odstotkov minimalne plače. Zakaj suhoparno izražanje v odstotkih in ne navedba realnega zneska? Zaradi tega, ker je od razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo odvisno, ali se ljudem izplača delati.

Zakonsko določena višina minimalne plače določa tudi razmerja navzgor, do vseh ostalih plač in delovnih mest. Razlike so pri nas majhne. Minimalna neto plača je trenutno 613 evrov, povprečna neto plača pa 1030 evrov. Med tema dvema zneskoma se drenjata dve tretjini slovenske delovne sile.

Vse težave bi se dalo rešiti s povišanjem sramotno nizke minimalne plače, ki je tri evre manj, kot je prag tveganja revščine. Delodajalci na to gotovo ne bodo pristali; tudi zato ne, ker bi to lahko povzročilo val zahtev po višjih plačah.

Preživeti z 297 oziroma s 331 evri, kolikor naj bi bila denarna socialna pomoč po novem, je gotovo prava umetnost, a sodeč po podatku, koliko prejemnikov denarne socialne pomoči si ta znesek poviša z dodatkom za aktivnost (ta je 86 oziroma 167 evrov na mesec, če prejemnik prostovoljno opravi določen obseg dela), se račun marsikomu izide. Med 54.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih pogoje za prejemanje tega dodatka izpolnjuje le 6000. Ostali so ali povsem neaktivni ali pa - delajo na črno. Prejemnikom denarne socialne pomoči pripada še vrsta drugih transferjev; od izredne denarne pomoči do subvencij najemnine in šolske prehrane, višji otroški dodatek in poceni vrtec ter plačilo zdravstvenega zavarovanja. Če seštejemo vse, lahko hitro zaključimo, da je pri nas razlika med plačilom za delo in nedelo majhna ali pa je ni.

Da ne bo nesporazuma, socialna država mora pomagati socialno šibkim in nič lepega ne more biti v tem, če si reven. Je pa gotovo lepše biti reven in ne početi nič, kot pa biti reven in garati.