Ko zima grize

Ko zima pokaže snežne zobe, brez neprijetnosti na cestah ne gre. Na mah nobena mehanizacija ne zmore očistiti vseh ulic in cest v dolini in razpredene mreže do zadnjega zaselka v hribih. Zato naj v teh dneh prevlada strpnost, solidarnost in ne sitno nerganje.

Fantje in možje, ki po državnih in občinskih cestah plužijo ponoči in podnevi, v pogosto izjemno nevarnih razmerah in za malo denarja, zaslužijo spoštovanje. Vendar mnogi med njimi razočarano komentirajo, da je vse več ljudi, ki nergajo in neprestano kličejo na številko 112, češ da predolgo čakajo na plug. “Pred dvema desetletjema tega ni bilo, zdaj pa ničesar več ne naredimo prav. Nekateri kolegi odpovedujejo sodelovanje s Komunalo tudi zaradi stalnega sitnarjenja občanov,” ugotavlja pogodbenik iz Volč.

Na drugi strani je mogoče razumeti tudi večjo nestrpnost. Ljudje, ki se bojijo za službe, hočejo za vsako ceno priti na delo, zato potrebujejo spluženo cesto. Na to, da bi zadevo lahko rešili z verigami na kolesih, pa pozabljajo.

Na območjih, kot je Posočje z več sto kilometri občinskih cest in na Idrijsko-Cerkljanskem plužnega čudeža ne morejo narediti. Trudijo se z optimalnim organiziranjem množice kooperantov, ki še vztrajajo. Pred leti je bilo lažje, saj je bilo po vaseh več kmetov s plugi, ki so plužili proti dolini, kar je najboljši način. Ker se mladi temu poslu, s katerim so same sitnosti, izogibajo, morajo kooperanti tudi po najbolj strmih cestah plužiti v hrib, kar je zamudno in nevarno.

Občine so že v skrbeh, koliko jih bo letošnje pluženje stalo. Na Tolminskem v povprečni zimi za zimsko službo odštejejo približno 300.000 evrov. Na Idrijskem so imeli pred dvema letoma milijon evrov stroškov. Toda sneg niti ni glavni krivec. Bistvene so nizke temperature, ker je takrat treba ceste posipavati.

Slabe volje pa bo manj, če bo vsak, ki zmore, vzel lopato v roke in z dobro voljo skupaj s sosedi počistil vsaj kakšen meter javnega pločnika.