Koga briga Kampolin

Zmaga nasprotnikov pozidave hudourniške grape sredi Lucije ni presenečenje. Na referendumih praviloma zmagujejo tisti, ki nečemu nasprotujejo. Sploh, če se večine referendumsko vprašanje sploh ne tiče. Dobršen del volilcev piranske občine - tudi tisti, ki stanujejo drugod, in so v svojih počitniških stanovanjih le prijavljeni - sploh ne ve, kje je ta razvpita grapa. Ali bosta v njej rasli akacija in robida ali bo tam našlo dom nekaj družin, jim je popolnoma vseeno.

Večina je ob vprašanju Kampolina zamahnila z roko. Pravzaprav je to lahko storila mirne vesti. Kako naj bi babica iz Svetega Petra vedela karkoli o primernosti gradnje na strmem pobočju? Je pričakovati, da bo 18-letnik iz središča Pirana, ki je sobotno noč “prežural” s prijatelji, imel v nedeljo izdelano mnenje o hidrologiji središča Lucije? Naj gospodinja, ki ima v denarnici vsak mesec manj denarja, otroci pa potrebujejo vsak dan več, razume nujnost večmilijonske naložbe. Ni ji treba.

A tega ni bilo treba vedeti niti civilni iniciativi, ki je sprožila referendum. Zmagala je kljub temu, da ni imela niti enega trdnega argumenta, zakaj grapa ni primerna za gradnjo stanovanj. Enostavno je odkrito povedala, da je glasovanje politični preskus župana Petra Bossmana in njegove ekipe.

Iniciativa je izkoristila nepomembno grapo za najdražjo javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da se piranska zgodovina izpred štirih let ponavlja. Decembra 2009 so Pirančani trdnost oblasti župana Tomaža Gantarja preskušali s prometnim odlokom, včeraj se je Bossmanu zgodil Kampolin. Gantarju po referendumu ni uspelo pridobiti nazaj zaupanja volilcev in slabo leto zatem ga je zamenjal Bossman.

Zdaj Bossmanu do novih volitev ostaja približno leto in pol. V tem času bo moral splezati iz grape, obrambo pa preseliti na nova bojišča. Eno bo verjetno v središču Lucije, kjer se na območju steze za karting odpira nov poligon za preskušanje Bossmanove podpore.