Kogar piči kača ...

V Sloveniji tačas deluje 62 različno velikih centrov za socialno delo. V zadnjih 20 letih je bilo področje njihovega delovanja podvrženo mnogim spremembam, a nobeno pristojno ministrstvo se ni nikoli lotilo zakonsko spremeniti celote.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak meni, da je zdaj čas za spremembo sistema, ki bo zaposlene v centrih razbremenil administrativnega dela, uporabnikom in uporabnicam pa ponudil boljše, bolj osebne storitve.

Kako natančno naj bi se drugi del ministričine želje ujemal z njeno napovedjo po takšni reorganizaciji centrov, po kateri bi obstoječe centre skrčili v 15 regijskih centrov, ostali pa bi bili njihove enote, tačas ni moč napovedati.

Je pa - po izkušnjah tistih krajev, kjer so že doživeli različne reorganizacije takšnih in drugačnih javnih služb - mogoče o tem ugibati.

V Ilirski Bistrici so, denimo, v preteklih letih že “reorganizirali” davčno upravo, geodetsko pisarno in center za opravljanje vozniških izpitov. Pred reorganizacijo, ki se je pogosto skrivala za priljubljenimi varčevalnimi ukrepi, so se vrstile obljube, da občani sprememb ne bodo občutili, da se zanje ne bo nič spremenilo.

No, praksa je prinesla drugačne rezultate, med katere zagotovo sodi slabša dostopnost krajanov do nekaterih storitev, saj se morajo sedaj po marsikatero stvar odpeljati v Postojno. Če k temu prištejemo izgubo časa in denarja, ki ju porabijo za pot, zagotovo ne moremo trditi, da so tovrstne reorganizacije krajanom prinesle “boljše, bolj osebne storitve”.

Nihče seveda noče vnaprej zatrjevati, da se bo praksa krčenja javnih služb v manjših občinah uresničila tudi v primeru reorganizacije centrov za socialno delo. Morda bodo tokrat - tako kot upa ena izmed direktoric CSD - prevladale enaka dostopnost do storitev in tudi programov, ki sedaj niso povsod enako razviti.

A marsikje dobro poznajo pregovor, da se - kogar je pičila kača - boji zvite vrvi.