Koliko za znanje?

83.000 evrov bi Mestna občina Koper prihranila, če bi štirim osnovnim šolam na svojem območju odtegnila plačevanje pouka italijanskega jezika od prvega do šestega razreda. O tem razmišlja, ker administrativna meja dvojezičnega območja nerodno ločuje mesto od podeželja, kjer otrok ni treba nujno poučevati drugega tujega jezika.

Tečaj italijanščine, prvi med najdenimi na spletu, z nekaj več kot 50 urami, (kar je za četrtino manj, kot imajo učenci ur v šoli), stane 415 evrov na osebo. Za znesek, ki bi ga občina privarčevala, bi ta tečaj opravila šele dobra polovica otrok. Staršev, ki bi ta strošek zmogli, je zagotovo še precej manj.

Na straneh zavoda za zaposlovanje pa ... Strojni inženir, šofer, skladiščnik, mesar, operater cnc strojev, operativni delavec in skoraj vsi drugi, ki jim nudijo službo na Koprskem, morajo tekoče govoriti in zelo dobro pisati italijansko. In to morajo kandidati za delovna mesta obvladati (glede na vrstni red zapisanih pogojev) celo pred znanjem slovenščine.

Po zdaj veljavni zakonodaji država plačuje za učenje drugega tujega jezika šele v tretji triadi. Če bo predlog nove zakonodaje o osnovnem šolstvu sprejet, naj bi septembra 2013 breme drugega tujega jezika država prevzela že od četrtega razreda naprej. S tem bi še razpolovila stroške občine, ki bi nadstandard plačevala le še v prvih treh razredih.

Če bo Mestna občina Koper vseeno ocenila, da mora varčevati tudi pri znanju otrok, bo vsaj ena generacija otrok ostala brez šestih let italijanščine. Bodo ti otroci, ko bodo iskali službo, v svoj življenjepis k znanju jezikov zapisali, da so leta 2012 in 2013 živeli na koprskem podeželju? Ali bodo prepisali nekaj postavk iz letošnjega koprskega proračuna: obveščanje domače in tuje javnosti oziroma izdajanje časopisa: 220.000 evrov; promocija občine 600.645 evrov (od tega novoletna osvetlitev 80.000 evrov); sejnine 145.000 evrov; financiranje klubov svetnikov 50.400 evrov ...