Komu bo uspelo?

Državi ni uspelo. Civilni iniciativi Seča ni uspelo. Krajinskemu parku Sečoveljske soline ni uspelo. Inšpekcijam ni uspelo. Občini Piran ni uspelo. Niti Gašparju Gašparju Mišiču, ko je bil še piranski podžupan, ni uspelo.

Naštevanje vseh, ki so napovedovali, kaj vse bodo storili, da bodo odpravili anarhijo v Jernejevem kanalu, je dolgočasno. Približno tako, kot je dolgočasno opazovanje sprememb na teh nekaj sto metrih morja. Vse je enako kot pred 20 leti.

Resda je sv. Lucija, ki je dala ime kraju na drugi strani polotoka Seča, zavetnica slabovidnih, a sramote Jernejevega kanala ni treba iskati z lupo, da bi jo opazili. Dilema, kako ga urediti, tudi ne bi smela biti pretežka: bi tu uredili priveze ... ali priveze? Kak milijon evrov ali dva, ki bi ju terjala temeljito čiščenje obale in postavitev lesenih pomolov, bi se v 20 letih tudi že lahko našlo. Izgovor, da potopljenih, nasedlih in razpadajočih plovil ni mogoče odstraniti, ker nimamo deponije zanje, tudi ne bi smel zdržati.

Očitno je edino, kar manjka, volja in vztrajnost, da se vendarle nekaj premakne. Mogoče pa počakamo še naslednjih 20 let in upamo, da se bo ob obali nabralo toliko razbitih bark, da se lastniki še plavajočih ne bodo več mogli prebiti do razmajanih pomolov in bodo misel na zastonjski navtični turizem opustili.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer bodo pripravili dokumentacijo za ureditev Jernejevega kanala, in v piranski občini, ki ima vodno pravico zanj in je v letošnjem proračunu zagotovila 10.000 evrov za papirje, po vsem tem zdaj pravijo, da se vendarle premika. Tokrat res, obljubljajo.

Čeprav jim iskreno privoščimo, da bodo dočakali primeren razpis in dobili denar za ureditev slepega čreva slovenske obale, se bomo vzdržali in ne bomo spet zapisali: “Končno novi privezi. Najprej bodo odstranili plovila. Pomoli že padajo. Prednost bo imelo okolje. To bo revolucija v Jernejevem kanalu” Takšnih naslovov je bilo v preteklih letih dovolj.