Konec ene od kriz

Politične krize je konec, so v svojih nastopih po podpisu koalicijske pogodbe državljane hrabrili vodje štirih strank, ki bodo sestavljale novo vlado.

Po vseh peripetijah, ki so spremljale poskus oblikovanja vlade z Jankovićem na čelu, je bilo tudi tokrat res težko karkoli napovedovati. Najbolj “problematičen” je bil Virant s svojo Državljansko listo, ki je po izrednih volitvah tehtnico nagnila na povsem drugo stran v primerjavi z zdajšnjo. Za tokratni manever je vendarle plačal določeno ceno. Najprej se je moral odreči Šušteršiču, ki s trmastim vztrajanjem pri svojem finančnem projektu v novi koaliciji ne bi imel kaj iskati. S takšno odločitvijo se bo morda moral odreči tudi delu volilcev, ampak je pač tvegal in vse bo pokazal čas. Njegov argument pa ostaja dejstvo, da se je vmes nekaj zgodilo in to je bil Janša, ki ga je zadelo tisto poročilo protikorupcijske komisije.

Podprt tudi z držo SLS do primera Janša se pri svojem novem prestopu na nove okoliščine lahko sklicuje tudi Erjavec. Toda odpira se mu fronta znotraj lastne stranke. Tudi to je lahko nevarno za politično stabilnost na državni ravni, posebej če pridamo še nepreverjeno razpoloženje v Virantovi DL.

Ampak odločilno je vendarle stanje v parlamentu. In tako Erjavčevi kot Virantovi poslanci so obema izrekli podporo. Prvemu so se celo pridružili pri grožnji, da gredo iz stranke, drugemu pa so pred sredinim odločanjem dali vedeti, da hočejo ostati v stranki na oblasti. Ne eni ne drugi pa ne nameravajo iz poslanskih klopi.

Razumljivo. Saj so v parlamentarne klopi komaj dobro sedli. To pa so položaji, ki posebej v poziciji oblasti odpirajo še mnoga vrata.

Denimo, da je politične krize vsaj za leto dni (do preverjanja zaupnice novi vladi, ki jo napoveduje mandatarka) konec. Ostajajo pa vse druge krize - finančna, gospodarska, socialna ... Upajmo, da je program v koalicijski pogodbi nekam skromen zgolj zato, ker je vse skupaj priganjal čas.