Konec odštevanja

Že čutite ritem poskakujoče košarkarske žoge v divjem ritmu Triglava, kot v ne ravno posrečeni himni evropskega prvenstva poje Zoran Predin? Vsaj malo ga že morate čutiti, glede na vse, kar se je v povezavi z največjim športnim dogodkom na slovenskih tleh od osamosvojitve naprej dogajalo v zadnjih mesecih.

Od danes gre zares. Konec je promocije, konec testiranj dvoran, konec marketinškega pristopa v slogu velikega brata, ki je bil, resnici na ljubo, ob velikem osipu zvezd evropske košarke in osipu v slovenski vrsti, za krepitev zanimanja tudi potreben.

Od danes dalje ni več pripravljalnih tekem, v katerih zmage in porazi ne pomenijo veliko. Zdaj bodo koši, zmage in porazi šteli zares. Vse, kar se bo od danes pa do 22. septembra dogajalo, bo igra, v kateri se bo potrjevala upravičenost odločitve, da v času gospodarskega padanja brez konca gostimo tako velik športni dogodek. O njegovi kompleksnosti pove že podatek, da se več dni dogajajo zgolj svetovno in celinska nogometna prvenstva. Celo olimpijske igre so krajše od evropskega košarkarskega prvenstva.

Odzivi iz turističnega gospodarstva, ki prvo lahko ocenjuje uspeh prireditve, so spodbudni, na končno oceno pa bo treba počakati vse do konca. Brez uspeha slovenske reprezentance bo končni seštevek, tudi finančni, precej slabši, saj je od uspehov Slovenije precej odvisna tudi prodaja vstopnic v drugem delu tekmovanja v Ljubljani. Izkupiček od prodaje vstopnic bo tisti mejnik med končnimi številkami v črnem ali rdečem, saj je jasno, da od prispevka mest v zloglasni kotizaciji KZS ne bo dobila niti pol načrtovanega denarja.

Torej je na Maljkovićevih fantih, da pokažejo, da res sodijo med evropsko elito (med osmerico najboljših). Kaj več ob vseh peripetijah, odpovedih, upokojitvah in ostalih slovenskih prispevkih k bizarnosti od njih niti ne bi bilo pošteno zahtevati. Na stavnicah je Slovenija blizu medalj. Naj bo res tako!