Korak v zaostalost

V javnem sektorju se dobro leto na novo ne sme zaposliti nihče, saj bi zaposlovanje prispevalo k bankrotu države. Da bi ga preprečila, kani vlada to prepoved uzakoniti.

Da razmere niso rožnate, je znano. Kot tudi to, da se državna uprava nenehno redi, tudi po vsakih volitvah.

Nihče ne oporeka nameri zapreti pipico v zaposlovanju v javnem sektorju, A slednji je zelo raznolik - od vojske, policije, učiteljev, uradnikov, do zdravnikov. Na to opozarjajo tudi v zdravstvu in dodajajo, da se že lep čas otepajo s kroničnim pomanjkanjem zdravnikov. Podatki o tem, koliko bi jih zares potrebovali, so različni - po nekaterih izračunih petsto, po drugih 2500.

Za kadrovsko okrepitev si prizadeva tudi zdravstveni minister Marušič. Napreza se za poenostavitev postopka za pridobitev delovnega dovoljenja za zdravnike, ki prihajajo izza meja EU, spodbuja rast mariborske medicinske fakultete, od bolnišnic terja, naj čim več bolnikov oskrbijo v regijah, kjer živijo. Ob tem odpira centralne urgentne službe po načelu skrbeti za bolnike blizu njihovih domov.

Bolnišnice in zdravstveni domovi blažijo kadrovske stiske z najemanjem zdravnikov po pogodbi. Tudi Marušič meni, da je laže priti specialistu gostovat v manjšo bolnišnico, kot trumam bolnikom romati iz oddaljenih krajev v velike klinike.

Po zadnjih namerah vlade sodeč, pa kaže, da slednja razmišlja povsem drugače. Iz predloga novele zakona o prepovedi zaposlovanja namreč zdravstva (še) ni izvzela.

Če bi obveljala prepoved zaposlovanja kar počez in po dolgem, bi slovensko zdravstvo znova stopilo korak nazaj. Dušilo bi se spet v dolgih čakalnih vrstah, kar je za nekatere bolnike tedaj, ko še ne vedo, za čim bolehajo, lahko tudi usodno.

Da bi bila zmeda še večja, tudi zavodi, ki že plačujejo specializacije mladim zdravnikom, slednjih zatem ne bi smeli zaposliti, čeprav jih krvavo potrebujejo.