Kot da čakamo navodila od drugod

Vemo, da je zadnja velika kriza nastala v Ameriki in se od tam preselila še v Evropo. Pa ne, da bi se Evropa v krizi okužila z ameriškim virusom. Imela ga je že prej. Samo izbruhnil je in se izkazal za mnogo bolj trdoživega kot tisti ameriški. Zakaj? Videti je, da je odgovor v bankah in njihovem pomenu v družbi. Ameriške banke so drugačne od evropskih. Evropske banke imajo za 350 odstotkov bruto domačega produkta bilančne vsote, ameriške pa okoli 120 odstotkov. To pomeni, da v ZDA eno enoto dobrine izdelajo s trikrat manj bančnimi krediti kot v Evropi. Pa ne, da rabijo manj kreditov za delo kot mi. Drugače si jih uredijo, in to prek kapitalskega trga. Če je za evropsko podjetje značilno, da si denar izposodi na banki, gre ameriško laže in raje na borzo - in sicer tako, da izda obveznico. Banka pa v tem primeru samo poišče kupce obveznic. To vzpostavi drugačno strukturo virov in tudi naložb v družbi. Vsaj v zadnji krizi se je to izkazalo kot bolj učinkovit način zbiranja dolžniškega denarja za potrebe gospodarstva. Tak sistem med drugim tudi politiki jemlje vsaj del moči, ki ga ima pri distribuciji prostega kapitala. Stvari se dogajajo bolj transparentno, bolj na očeh vseh.