Kralji ulice

Časopis Kralji ulice, ki ga ustvarjajo ljubljanski brezdomci, je zgleden primer, kako stkati vezi med marginalno skupino in “normalnimi” ljudmi. Med kupci je le malo tistih, ki živijo v izobilju. Je pa veliko takih, ki se iz dneva v dan borijo z osnovnim preživetjem.

Zgovorno ime časopisa priča o dostojanstvu tistih, ki so se iz različnih, pogosto travmatičnih razlogov, znašli na ulici. Je pravzaprav nekakšna spodbuda, saj so mnogi med njimi izgubili svoje dostojanstvo in občutke lastne nemoči utapljajo v legalnih in nelegalnih drogah.

Z vse večjim razslojevanjem družbe in naraščajočo revščino, se tudi Slovenija sooča z vse večjim številom brezdomcev. Po izsledkih nekaterih raziskav naj bi jih bilo že več kot 1500, njihovo število pa v času krize vse bolj narašča.

Prepričanje, da gre za lenuhe, ki se otepajo dela in raje posedajo v parkih, na uličnih klopcah in se nacejajo z alkoholom, je po oceni stroke precej zmotno. Za vsako osebo, ki se znajde na ulici, je v ozadju dokaj travmatična zgodba. Pri nekaterih izvira že iz otroštva, nasilja v družini ali prevelikih zahtev staršev, ki v občutljivem obdobju adolescence mlade potisnejo v iskanje drugačnih, pogosto destruktivnih poti, Druga pogosta osebnostna kriza nastopi v obdobju nujne vključitve v družbeno sfero prevzemanja bremena za preživetje. Večina to zmore, nekateri ne.

V Sloveniji imamo še vedno razvit čut za solidarnost, zato država, občine, socialne ustanove in društva vzpostavljajo mrežo pomoči tudi za tovrstne marginalne skupine. Veliko vlogo pri tem igrajo številni prostovoljci z razvitim socialnim čutom, ki ne sodijo , ampak pomagajo.

In prav ti tistim, ki zgolj sodijo in obsojajo, sporočajo, da je vsako življenje, četudi se, gledano z normalnega zornega kota, zdi zavoženo, vredno spoštovanja. Pa naj gre za ljudi ali potepuške pse in mačke , ki so jih ljudje brezčutno zavrgli.