Kratkovidni inšpektorji

Na območju nekdanjih Slavnikovih garaž v Semedeli se ne dogaja popolnoma nič takega, kar bi pritegnilo pozornost okoljskih inšpektorjev. Težko je razumeti, da so si kar dvakrat ogledali razdejanje, ki vlada sredi stanovanjske soseske, tako rekoč pred vrati vrtca, in obakrat niso opazili nič (!), kar bi v njih vzbudilo najmanjši dvom, da določeno početje pač ne sodi v običajno bivanjsko okolje, temveč v kakšno zanikrno mehanično delavnico sredi industrijske cone. V inšpekcijskem zapisniku z opravljenih ogledov so se tako znašla zgolj besedičenja o tem, kako se tam ne izvaja nobena (!) dejavnost, kako so sicer videli gradbene odpadke, ampak nič omembe vrednega. No ja, tudi nekaj razstavljenih tovornjakov so opazili, ampak saj je območje ograjeno, so modrovali.

Krajani se ne bodo zadovoljili s takšnimi birokratskimi puhlicami. Ko so v ovojnico potisnili prijavo, v kateri so nazorno opisali večletna opažanja, so pričakovali akcijo. Z zemljišča se širi smrad po zažganih umetnih snoveh, po bencinu in nafti, so med drugim opozorili inšpektorje. Tudi hrup in prašenje jim grenita vsakdan. Nekateri očividci trdijo, da delavci staro olje in druge tekočine izlivajo kar na tla. Semedelčani so upali, da bo nekdo čez takšno početje potegnil črto. Vse, kar upravičeno zahtevajo je zdravo življenjsko okolje. Če pa je vsem tako malo mar zanje, naj jim ne bo vsaj za najmlajše generacije. Otroci so ob vetrovnem vremenu primorani ždeti v vrtčevskih igralnicah, saj se z zemljišča dviguje izjemen prah, v pismu inšpektorjem navajajo zaskrbljeni krajani. Še več: prepričani so, da se v porušenih betonskih škrbinah nekdanjih garaž in ostankih starih kritin skriva nevaren azbest. Nedoumljivo se jim zdi, da inšpektorji lastnika zemljišča ne morejo priviti s kakšnim inšpekcijskim ukrepom. So si inšpektorji nemara območje nalašč ogledali točno takrat, ko tam ni bilo žive duše oziroma je bila parcela presentljivo “čista”?