Kredit in obresti

Leto 2010 se izteka in z njim tudi prvo desetletje 21. stoletja. To so priložnosti, ko se za trenutek ustavimo, razmišljamo, načrtujemo ... In se vprašamo: bo jutri res vse drugače?

Leto, kateremu se iztekajo zadnje kaplje, ne bo ostalo zapisano kot pozitivno. Brezposelnost je v Sloveniji še naprej naraščala. Kljub zagotovilom politikov, da se gospodarsko stanje izboljšuje, tega ni bilo zaznati. Številke na borzi niso pokazale kakšnih večjih razlogov za optimizem, vrstile so se politične zdrahe in afere, zakon o RTV Slovenija je na referendumu ob izjemno nizki udeležbi volilcev pogorel (in ljudje so s tem nazorno pokazali, kaj si mislijo o politiki in politikih).

In kot da politični in gospodarski kaos ne bi zadoščala, so malega človeka v iztekajočem se letu prizadele še naravne katastrofe: poplave, plazovi, marsikatera družina si še do zdaj ni opomogla. In vsemu temu primerno je tudi predpraznično razpoloženje. V pričakovanju ... česa? Leto, ki trka na vrata, bo zagotovo prineslo še (vsaj) dva referenduma, verjetno odplaknilo še kakšnega ministra, morda sesulo še kakšnega gospodarskega giganta.

In v letu, ki prihaja, bo Slovenija praznovala 20-letnico samostojnosti. V zadnjem času je pogosto slišati vprašanje: smo res sanjali o tem, kar imamo? A če se ozremo nazaj, samo v minulo desetletje, je bilo vzdušje drugačno, ponosni smo bili, ko so padle schengenske meje, vzhičeno smo pričakali vstop Slovenije v EU.

To vzdušje in pozitivna naravnanost ljudi sta bila “kredit” za razvoj države. Kredita ni več in prebivalci Slovenije zdaj terjajo obresti. Terjajo delovna mesta, dostojne plače, človeka vredno življenje. Terjajo brezpogojno treznost pri odločanju. Kajti za vse, kar se dogaja, ni kriva le gospodarska kriza. Ta je le dokončno naplavila na dan vse napačne in škodljive odločitve minulih dveh desetletij.

Bo leto, ki prihaja, boljše? Bo boljše desetletje? Prepustimo se upanju in (zmernemu) optimizmu ...