Kristalno jasno

Kristalno jasno je, da se mora država držati zakonov in predpisov. Kristalno jasno je tudi, da morajo pogodbeni partnerji spoštovati dogovorjeno. A v primeru stolpičev ob ljubljanski severni obvoznici z zvenečim imenom Dunajski kristali se je kristalna jasnina v nekaj letih spremenila v smoga polno meglo. Ki je zameglila tudi jasno jesensko sonce na Krasu.

V Komnu so namreč zaradi te megle delavci Alukomna holdinga včeraj ostali brez strojev, na katerih delajo, še prej pa njihovi nekdanji kolegi brez službe.

Jasno je sicer, kdo je podpisal pogodbo za gradnjo stavbe, kdo je bil izvajalec in kdo so bili podizvajalci. A megla se je začela nabirati okrog glavnega izvajalca, družbe Mabra inženiring, ki je bila očitno fantomsko podjetje s slamnatim lastnikom. Za povrh megla pogosto pade tudi na stolček zdravstvenega ministra, kamor vse prevečkrat sedejo ljudje, ki brez slabe vesti podpišejo pogodbo v korist prijateljev in v škodo nas davkoplačevalcev.

Jasno je torej, da je minister, ki je nasledil takšnega “prijateljskega” ministra, dal domnevno škodljivo pogodbo v presojo sodišču. In da se na sodišču stvari vlečejo leta, tudi vemo vsi.

Ne glede na tovarišijsko podpisovanje pogodb pa je dejstvo, da stolpiči Dunajskih kristalov stojijo, da so podizvajalci svoje delo opravili. In kdor delo opravi, mora dobiti za to plačilo. V primeru Dunajskih kristalov se to ni zgodilo. Podizvajalci čakajo na plačilo že pet let.

Alukomen holding ima tam v steklo in okvirje ujetih 2,6 milijona evrov, kar je petina letnih prihodkov tega podjetja. Za povrh ima v raznih stečajih ujetih še za kak milijon evrov terjatev. Za to, da tudi sam dolguje, je deloma verjetno kriv tudi sam. Toda kljub temu je kristalno jasno, da je dolg države eden od razlogov, da je na Komenskem že ostalo brez službe več deset delavcev in da so preostali zdaj ostali še brez ključnih strojev.

Je dovolj jasno, da se mora kdo zganiti?