Krivci so znani, gremo naprej ...

Včerajšnje razkritje prvih ugotovitev interne preiskave hude železniške nesreče nad Rakitnikom konec minulega leta je prineslo to, kar je večina pričakovala. Vodilna moža naše železnice sta povedala, da sta nesrečo zakrivila prometnik, ki nesrečnim delavcem na progi ni sporočil, da prihaja vlak, in njihov čuvaj, ki ni pogledal na listek z voznim redom, ni poklical prometnika, kje je vlak, ki bi moral priti, in ni stal na mestu, kjer bi ga lahko pravočasno opazil. No, pa tudi strojevodja bi lahko bolj intenzivno trobil, so dodali ...

S tem si je vsaj železnica po nesreči oprala roke. Vsi protokoli, signalno-varnostne naprave, sistemi varnega upravljanja, protokoli in kar je še te, običajnim ljudem nerazumljive železniške besedne navlake, so seveda popolnoma v skladu z evropskimi pravili in tukaj nimamo kaj. Še celo več. Vodstvo naše železnice je tako zaskrbljeno za delavce, ki na progah dnevno nosijo glavo v torbah za minimalno plačo, da bodo ta pravila še zaostrili.

Železnica je velik sistem, po številu primerljiv z vojsko, le da brez orožja opravlja še nevarnejša opravila. Tak sistem je treba voditi skrajno previdno in pred tovorom zavarovati najprej ljudi.

Da pa bi morda kdaj prej pomislili, da je menjavanje “šveljerjev” in zatiskanje “šraufov” na progi nevarno početje, če se morajo delavci umikati vsakemu vlaku, to pa ne. Ali pa da bi vsaj pomislili, da je tako delo zamudno, kajti komaj se lotijo dela, že se morajo umakniti, pa se spet lotiti, pa spet umakniti ... Še dobro, da ga sploh dokončajo. No, zdaj je, kar je. Družina iz Postojne je izgubila moža in očeta, krivca sta človeka, ne sistem, vseeno pa bodo poskusili sistem nekoliko izboljšati, da se spet ne bi ponovilo najhujše.

Medtem pa na železnici ljudje umirajo in ostajajo brez rok, nog ... Kot pred leti v koprskem pristanišču, ko je železničar med trkom vlaka in tovornjaka ostal brez noge. In ko je sodnica, ki je, mimogrede, sodila obtoženemu vozniku tovornjaka, na sojenju slišala, da je praksa varovanja vlaka ponoči v pristanišču vse nekaj drugega, kot piše v pravilih, sojenje zaključila in voznika tovornjaka oprostila krivde.

Železnica je velik sistem, po številu primerljiv z našo vojsko, le da brez orožja opravlja še nevarnejša opravila. Križem po državi vodi nekaj tisoč ton težke kompozicije, pazi na tovor, ostali promet, potnike, pešce, naravo ... Tak sistem je treba voditi skrajno previdno in pred tovorom (beri kapitalom) zavarovati najprej ljudi. Tiste, ki delajo na progi, ob njej, tiste, ki jo prečkamo, tiste, ki se po njej vozimo. Ne po zadnji tragediji nad Rakitnikom, bistveno prej bi morali dodatno zaščititi delavce na progi in če ne gre drugače, progo vzdrževati le na zaprtih progah. Vse drugo je tveganje, ki se lahko konča tako, kot se je končalo zadnje delo nad Rakitnikom.